Gonila trajnostnega turizma

Razlikovanje med trajnostnimi in instant rešitvami je pomembno, če ne nujno.

Objavljeno
23. april 2014 11.40
Polona Meglič
Polona Meglič

Zdravje in počutje vedno bolj prednjačita na seznamu družbenih vrednot. Vzporedno z njuno izpostavljenostjo se veča zanimanje za trajnostnost.

Ni naključje, da fenomen trajnostnega turizma izvira iz perspektive problematičnosti turizma. Kot globalno gibanje se je turizem najprej zdel problematičen v švicarskih Alpah v 60. letih dvajsetega stoletja, ko se je ekonomist in zloglasen turistični kritik Jost Krippendorf v doktorski disertaciji odločil raziskati vedenje turistov z obzirom na prevozna sredstva, s katerimi so pripotovali v deželo.

Kakšni so družbeni in ekološki vplivi turizma na Alpe, je nadalje raziskoval v publikacijah Die Landschaft Fresser (»Požiralci pokrajine«, 1975) ter Die Ferienmenschen (»Počitnikarji«, 1984). Ni imel namena ustaviti razvoja turizma, želel pa je njegove koristi usmeriti v okoljsko varno in kulturno ohranjanje lokalnih skupnosti, ki naj bi se bolj zavedale dolgoročnih vplivov in prevzele odgovornost zanje. Obenem je hotel osvestiti javnost, da bi se odločala za bolj sproščujoča, zadovoljujoča, zdrava, okolju prijazna potovanja.

Z zdravjem in počutjem najbližje zvezan je pojem aktivnih počitnic, kjer gre za preživljanje časa v naravi, kar na človeka vpliva dobrodejno. Sem spadajo smučišča, vodni športi, doživetja v zraku, kolesarjenje, pohodništvo. Največkrat gre za širitev prostočasnih dejavnosti, med oddihom se ljudje (v nekem novem okolju) želijo ukvarjati s hobiji, ki se jim posvečajo redno in z veseljem.

Turizem, ki gradi na prostočasnih dejavnostih, obeta veliko potencialno rast. Lokalnim skupnostim pojem aktivnih počitnic pomeni odskočno desko za širši gospodarskegi razvoj, saj so tu še dodatne zahteve, ki nudijo možnosti zaposlovanja, od zaloge z opremo (prodaja in najem), do vzdrževanja (opreme, strojev, površin), poučevanja (tečaji, delavnice), vodenj (skupinskih, individualnih), itd.

V mnogih primerih imamo tovrstno ponudbo dobro organizirano, torej na način, da koristi lokalnim skupnostim in varuje okolje. Smiselno se zdi, da bo ponudnikom zdravih počitnic okoljevarstvo prioriteta - pa to drži? Pomembno je prepoznati kdo prevzema odgovornost, jih vzpodbujati in obenem ohraniti kritično držo do tistih, ki zaostajajo.

Razlikovanje med trajnostnimi in instant rešitvami je pomembno, če ne kar nujno, tudi v turizmu. Predvsem iz enega razloga: ker trajajo (dlje).

Je turistom mar? Smučarji, plezalci, kolesarji in pohodniki naj bi bolj skrbeli za okolje, saj je njihova dejavnost odvisna od njega. Res jim je mar za lepo, neokrnjeno naravo, a o njej ponavadi ne razmišljajo v luči trajnostnega delovanja. Ne zanimajo se za to, da med pogoje za ohranitev narave spadajo previden, okolju prijazen management, prizadevanje za minimiziranje prometa, vzpodbuda uporabe javno prevoznih sredstev, itd. Pa bi se morali zanimati? Si želijo vedeti?

Kot turistične ponudnike nas motivi gostov zanimajo, ker nam narekujejo način komuniciranja. A meč je dvorezen, gre za vzajemno odslikavo: Z načinom komuniciranja vplivamo na motivacijo gostov. Interes turistov je treba pridobiti tako, da jih hkrati s promocijo zdravja (dobrega počutja, lepe narave) navdušimo za vrednote, ki pogojujejo zdravje (dobro počutje, lepo naravo).