Kako sem obtičal v sistemu: s statusom s. p., brez dohodka, bolan

Pazite na svoje zdravje, ko ga boste izgubili, vas bo tekmovalna družba izrinila v kot, kjer se klavrno hira in poginja v mukah.

Objavljeno
18. februar 2014 19.25
Cluster Balloon Flight
Uroš Spruk
Uroš Spruk

Pišem vsem, ki ste še vpeti v javno zdravstvo, in verjetno ne pomislite na več tisoč judi, ki s(m)o potisnjeni v kot in nam ugodnosti javnega zdravstva niso več na voljo.

Sem samostojni podjetnik, vsa leta sem bil dejaven, morda celo težak deloholik. Preveč garanja in premalo počitka je pustilo posledice in 2007 sem bil operiran za rakom. Tumor so mi v UKC odstranili v 20 minutah, in sicer tako, kot ga običajno ne operirajo. Ker sem bil v komi zaradi bolečin, je dežurni urolog pač storil, kar je sploh lahko.

Seveda zdravniki v tem niso videli težav. Prav tako se nihče ne obremenjuje s posledicami, ki mi jih je pustila kemoterapija.

Kljub temu, da sem več kot 20 let sem plačeval vse davke.

Kljub temu, da sem več kot 20 let sem bil kot zelo zagret krvodajalec vedno na voljo - tudi ob nedeljah!

No, posledice so ostale: zaradi bolečin in omejenega gibanja ne morem več opravljati svojega poklica.

Dve srečanji z invalidsko komisijo in tožba ZZZS so se končali tako, da je zdravniški lobi zmagal.

Na ZZZS so »zadevo« zlahka »uredili« tako, da so me napotili v zasebno institucijo Papilot, ki tudi sicer slovi po kršenju pravic njihovih delavcev v Nemčiji. Tam so me obravnavali dvakrat, obakrat tako slabo, da se je ZZZS odločila, da poklicna rehabilitacija »NI SMISELNA«. Mimogrede, zakon določa, da je do 50 leta obvezna.

Si predstavljate, da zame pri 47 letih ni smiselna?

Invalidski presojevalec je torej ugotovil, da lahko opravljam »druga dela v svojem poklicu«. Po pritožbi niso nikoli znali utemeljiti, katera dela to so in v kakšnem položaju (sede, čepe?). Prav tako niso preskusili mojih zmožnosti, pripombe pa so vedno spregledali.

Vedno je zdravnik le dobesedno prepisal ugotovitve predhodnika in v takem sistemu pač nimam možnosti, da bi uveljavil kakršno koli pravico.

No, tako sem v sistemu obvisel s statusom s.p, ki ne ustvarja dohodka.

Trenutno se mi samo nabira davčni dolg, s svojim zdravjem pa nisem sposoben v teh gospodarskih razmerah poskrbet za svoje preživetje in preživetje svoje družine ter plačati davščine za 8-urno delo.

Delam lahko namreč le občasno, pa še to največ par ur dnevno, vendar mi tega ne priznajo, ker sem zanje pač davčna molzna krava.

Posledično smo z družino padli v brezno revščine in brezupa, kjer je za posladek tudi vedno dovolj udarcev depresije.

Večina lastnine je že šla: na primer avto in orodje. Zaradi težav sem se odselil iz stanovanja, v katerem sem živel 25 let (nisem pa lastnik stanovanja) in sedaj živim na majhni kmetiji, ki sem jo kupil leta 2004.

Ob veliki pomoči dobrih ljudi mi je uspelo dobiti elektriko in kiperbuš in nekaj drv. Životarimo. A moram poudariti, da brez dobrih ljudi ne bi šlo.

Čas beži. Umret pa ni tako lahko, kot je videti.

Tako sem začel z dometom, kakršnega pač imam, raziskovati možnosti, da za svoje zdravje in rehabilitacijo poskrbim sam, saj »ne izpolnjujem pogojev« ne glede na to, na kateri inštituciji se pojavim.

Tako sem se v zadnjih nekaj letih naučil upravljati s svojimi obremenitvami in na ta način upravljati nivo bolečin (ko sem še imel zdravstveno zavarovanje, sem pač goltal neskončne količine »bombonov«, dokler nisem končal z napotnico za gastro.)

Ugotovil sem, da vsako leto izgubim približno 5% svojih zmožnosti, saj se mi stanje slabša, pojavljajo pa se nove težave, ki so predvsem posledica tega, da se ne morem razgibavati kot zdravi ljudje.

Moj izbrani zdravnik, ki sicer meni, da sem simulant, me je kot samostojni podjetnik pripravljen sprejeti le samoplačniško. Pravzaprav mi je vse zdravstvo na voljo le samoplačniško.

Ker nimam dohodkov niti za plačilo davkov (imam približno 10.000 evrov davčnega dolga), je jasno, da mi ostane na voljo le še samozdravljenje.

Le redki zdravniki so še vredni besede zdravnik (na primer kirurg, ki me je operiral, urolog dr. Vrhovc je res naredil vse, kar je bilo v njegovi moči in še več).

Samozdravljenja nisem nikoli registriral, niti ga ne bom. Kaj sam počnem s svojim zdravjem, je pa zelo moja stvar.

Seveda sem iz življenja izbrisal večino kemijske prehrane, večino hrane si pridelamo sami in za nekaj časa bo situacija »vzdržna«.

Moje življenje je smiselno le še do prvega večjega problema, kar pa upam, da bom z metodami samozdravljenja čim bolj podaljšal.

Najbolj se na primer bojim, da bi se rak ponovil, ali zobobola, ker si v takem primeru res ne moreš pomagati sam. Glede na stanje nimam nobene možnosti, da bi mi v takem primeru kdo pomagal.

Zasebne zdravnike vidim kot najbolj uspešne razdiralce javnega zdravstva. Namesto da bi zasebno tržili nadstandardne zdravstvene storitve, je zdravniški lobi v resnici načrtno zlomil javno zdravstvo, ki je bilo v prejšnjem socialističnem in dejansko socialnem sistemu vzdržno desetletja in so nam ga vsi zavidali. Je pa res, da takrat zdravniki ni mogel imeti super jahte.

Danes - v tej slovenski obliki kapitalizma - pa so pogoltni in grabežljivi zdravniki pozabili na svojo prisego in so prisegli denarju.

Danes je vse na voljo le samoplačniško. Ampak zakaj smo potem z zakonom obvezani plačevati še socialni sistem?

Naj se odločijo: ali samozdravstvo, kjer bom vse plačal, a brez zakonsko določenega obveznega zavarovanja, ali pa naj nam za pošteno plačano zakonsko določeno »zavarovalnino« potem zagotovijo delujoč zdravstveni sistem.

Zelo me boli, ker lahko elita naše družbe s falconom zapravlja denar v Sočiju in se valja v slavi naših športnikov, tačas pa zapravijo toliko denarja, kot bi ga porabili za nekaj dodatnih zdravnikov na travmatologiji, ki jih prav ta hip odpuščajo.

Skratka, ker sem od operacije »nestabilen«, sem pred par leti padel in si nalomil kosti v stopalu. Ne boste verjeli, ampak se je zarasla sama, brez kakršnih koli zdravil ali gipsa, le kar nekaj časa sem moral povsem mirovati.

Imam tudi težave z dihanjem, ampak te kar nekako obvladujem, je pa tako, da se spreminja in je včasih huje, včasih pa je znosno.

Verjemite, marsikdo je v enaki situaciji. In moj primer sploh ni kakšna posebnost ... med s.p.-ji.

Zato pazite na svoje zdravje, ko ga boste izgubili, vas bo tekmovalna družba izrinila v kot, kjer se klavrno hira in poginja v mukah.