Tiskane izdaje
Bangladeš je zelo konkurenčen za privabljanje naročil in naložb v tekstilno industrijo. Upam, da takšne konkurenčnosti ne zagovarja nihče.
Imel sem srečo, da sem poslušal gospoda Kraljiča, ki si je vzel čas in podrobno razložil, kaj lahko za svojo konkurenčno prednost, za delo na povečanju dodane vrednosti, naredi posameznik, podjetje, regija ali država.
Inovativnost, sodelovanje pri razvoju novih tehnologij in proizvodov je prav gotovo ključno za povečanje dodane vrednosti dela in za življenje v bogati družbi. Inovativne in uspešne države (Japonska, Finska, Švedska, ...) so to ugotovile in začele uresničevati že pred desetletji. Vendar še danes poslušamo nasprotnike davka na nepremičnine (kdo je največji lastnik nepremičnin v Sloveniji?), da je za konkurenčnost Slovenije ključno davčno okolje.
OECD je organizacija, ki neusmiljeno in analitično razgalja ekonomije svojih članic. S svojimi relevantnimi in objektivnimi analizami postavlja ogledalo vsem projektom razvoja in stabilnosti.
Osmega oktobra je OECD objavil analizo: »Skilled for Life - Key findings from the survey of adult skills (Andreas Schleicher - Special advisor to the Secretary-General on Education Policy by OECD Education, Working at OECD Education on Oct 08, 2013«.
Analiza je poskušala določiti povezavo med veščinami: pismenosti, komunikativnosti, računanja in načinom reševanja problemov, načinom pridobivanjem in uporabo teh veščin, ter njihovim vplivom na ekonomski in družbeni razvoj države.
Nisem razlagalec OECD in nimam celotnega teksta analize, menim pa, da teh neka grafov pove vse.
Kaj lahko država naredi za izboljšanje položaja svojih državljanov? Infografika o pismenosti kaže rezultate nekaterih držav pri izboljšanju pismenosti državljanov (pismenost v tem smislu pomeni tudi uporabo in razumevanje tekstov, navodil priporočil, ...). Najvišji nivoji pismenosti pomenijo tudi pripravo teh dokumentov ali poročil.
Slike jasno kažejo povezavo med izobraževanjem in razvojem države. Koreja ima kar nekaj revolucionarnih pristopov k izobraževanju in je razliko med generacijama dvignila na 50 točk (7-8 let izobraževanja oz. ustrezno povečanje veščin). Zato je še toliko bolj nevarno privatiziranje šol. Samo kakovostno javno vsem dostopno šolstvo lahko omogoči razvoj vseh potencialov. Elite se do sedaj izkazale bolj kot zaviralec, ne pa motor napredka.
Analiza OECD v nadaljevanj govori o tem da stopnja izobraževanja ni nujno povezana s pridobivanjem veščin, da obstoj veščin še ne pomeni, da obstaja sistem, ki bo te veščine uporabil. Tudi ti problemi nas še čakajo, vendar, če uspemo prepoznati glavne vzvode napredka, bomo našli tudi pot.
Konkreten predlog: nihče v javni upravi ne sme imeti več kot 2.1 kratnik bruto plače učitelja v osnovni šoli. S tem bomo dali jasen signal (ti signali so sedaj zelo pomembni!), da vemo kaj je pomembno.
