Ne rani!

Objavljeno
14. avgust 2013 09.45
sipic/svetilka
Tamara Laris
Tamara Laris
Vsesplošna kriza, ki že več let pretresa svet, je svojska iluzija in velika priložnost. Čeprav se na površju kaže kot finančna recesija, je v svoji resnični globini predvsem duhovna nuja po globinski preobrazbi ljudi in življenja na planetu.

Skoraj vsakomur, ki se ga je kriza na kakršen koli način vsaj bežno dotaknila, je postalo kristalno jasno, da se tako kot doslej življenje na Zemlji ne bo moglo več nadaljevati.

Nahajamo se sredi procesa velikega čiščenja, ki ga je nesmrtni mojster s Himalaje imenoval Maha Kranti - veliko uničenje. Pobesenelo neurje neusmiljeno pretresa vsa področja našega življenja: politiko, gospodarstvo, religiozne institucije, zdravstveni sistem, zasebno in intimno sfero slehernega med nami... Vse, kar je okostenelega in preživetega, bo moralo odmreti. Ne samo posamezniki, pač pa tudi narodi, države in celo zveze držav so postali silno ranljivi. Veliko čiščenje ali veliki cunami ne prizanaša ne politikom, ne cerkvenim dostojanstvenikom, ne razvitim duhovnim učiteljem, če naj naštejem samo nekatere izmed njih.

A življenje je mogočnejše, kot se zdi na prvi pogled, zato se je odločilo, naj preživi, kar je najčistejšega in najpristnejšega v ljudeh. Naredilo je torej nekekšno veliko selekcijo. Nekateri posamezniki bodo preživeli, a ne kdorkoli. Nekatera podjetja bodo obstala in prosperirala, a ne katerakoli. Nekatere vlade bodo (ne po naključju) propadle in druge bodo uspele. Nekateri posamezniki se bodo notranje razvili in duhovno osvobodili, drugi so ali še bodo pristali v zasluženem zaporu. In resnično verjamem, da to čim prej.

Ne glede na še tako težavne okoliščine obstajajo in bodo ostale večne duhovne resnice:

Človeku, ki živi skromno in preprosto življenje tako na zunaj kot na znotraj, nikoli ničesar ne primanjkuje.

Zjutraj se prebuja s pesmijo v srcu, dan preživi čistih misli in leže k počitku s hvaležnostjo na ustnicah.

Z vso pozornostjo in ljubeznijo opavlja svojo dharmo, svoje poslanstvo, v nalogi, za katero se je rodil pa odkriva svoj življenjski smisel.

Slehernega človeka, ki mu prekriža pot, blagoslovi z ljubeznijo in z najboljšimi željami.

Moj duhovni učitelj Paramhans Swami Maheshwarananda je nekoč zapisal eno najglobljih resnic, kar sem jih kdaj prebrala: »Temeljno načelo duhovnega življenja in najvišja zapoved človeštva se imenuje: NE RANITI.«