Glej človek- zunaj je pomlad.
Pa jo čutiš , če ti nekdo reče to, ali jo čuti tvoj notranji svet?
Pa ti reče drugi-glej, oblaki na nebu.
Pa jih tvoje oči vidijo in začneš se v sebi bati, da bo neurje, ker si šibak in brez strehe nad glavo.
A ta drugi je v resnici prvi, ki se manifestira v tebi šibkem in nevednem.
Obljublja ti streho nad glavo, rešitev iz krize in boljše življenje, kot da ti to lahko zares izbori.
Vse le zato, ker le s teboj lahko vlada kot prvi in edini, ti pa le orodje v njegovih rokah.
A ni pripravljen biti resnično s teboj, kot drugi z drugim, kot človek s človekom. In kot tisti, po katerem je tvoj notranji svet varen in poln pomladi.