Tiskane izdaje
Partnerji vselej predstavljajo naše ogledalo. Natanko takšni kot so, se nam povsem prilegajo, do potankosti ustrezajo nivoju naše zavesti. Kot bi denimo odšli v trgovino, pomerili ustrezno številko obleke, in takšno, ki se nam povsem prilega, tudi kupili. Naknadno kritiziranje kupljene obleke nima nobenega smisla. Lahko si sicer damo duška, vendar s tem ne bomo dosegli nobenega pozitivnega rezultata.
Nekateri ljudje se tako bojijo obdobja samote, da samski status preprosto doživljajo kot posebno vrsto bolezni. Sama se s tem ne morem strinjati.
Ko se s partnerjem razidemo na prijateljski način, ga v mislih blagoslovimo in mu zaželimo vse najboljše, ustvarimo s tem veliko večje možnosti, da naslednjič zadenemo tarčo bližje cilju. Če se razidemo polni jeze, sovraštva in drugih negativnih čustev, bomo naslednjič po vsej verjetnosti povsem zgrešili cilj.
Obdobja samote mi pomenijo priložnost za umik vase in poglobljeno duhovno zorenje. Če bi ostala na enakem nivoju zavesti kot prej, bi namreč pritegnila v svoje življenje podobnega partnerja, kot je bil prejšnji. Tega pa zagotovo ne želim. S tem, ko se sama razvijam, pritegujem v življenje tudi vse bolj ozaveščene moške.
Preden s partnerjem dosežemo zastavljeni cilj, bodisi poroko bodisi uspešno partnersko zvezo, pa moramo po dr. Johnu Grayu skozi več faz. Najprej se srečamo s telesno privlačnostjo, sledi faza negotovosti, ki je lahko različno dolga, nato pride na vrsto faza ekskluzivnosti, ko se nehamo sestajati z drugimi potencialnimi partnerji in damo priložnost izbranemu partnerju, sledi faza intimnosti in končno zaroka.
Čeprav avtor močno odsvetuje preskakovanje posameznih faz, se pogosto dogaja, da zdrsnemo za eno ali dve fazi nazaj, kar ni nič narobe. Za tiste, ki bi radi poglobili veščino sestajanja in se nahajajo ravno na začetku morebitne zveze, ko ni še nič jasno, toplo priporočam knjigo dr. Johna Graya: Moški in ženske na zmenku (Quatro-Gnosis, Ljubljana 1999).
Ne zadovoljimo se z nekom ob sebi, ki nam niti približno ne ustreza, le zato, da ne bomo sami. Sledimo svojim sanjam in bodimo pripravljeni tudi na sušna obdobja, če bo to potrebno, da nekoč dosežemo izpolnjujoče in osrečujoče razmerje. Kot pravi star pregovor: »Do krajev, do katerih se splača priti, ni nobenih bližnjic.«
