nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
sre, 11.07.2012, 18:00
Pismo bralca: Modra zavarovalnica - modra nategovalnica
O kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence.

V tem prispevku želim bralce seznaniti, koliko ostane od dela plače, ki bi ga morali javni uslužbenci prejeti pri vsakokratni plači, delodajalec (vlada) pa ga je vplačevala na podlagi veljavnih predpisov v Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. Razložiti poskušam, kolikšen znesek ostane na osebnem računu zavarovanca ob prenehanju zavarovanja (praviloma ob upokojitvi) in koliko lahko zavarovanec pričakuje ali dobi v primeru, da izbere Modro zavarovalnico za izplačevalko dodatne pokojninske rente, ko se odloči za eno od pokojninskih rent, ki jih le-ta ponuja ob sklenitvi police za rentno zavarovanje iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

Zadnje čase so v naši družbi razpravljali o tem, da javni uslužbenci nismo čutili krize; pa ni bilo in ni tako. Naše plače se niso usklajevale, kot bi se morale, zato smo prejemali manjše, kakor pa smo jih zaslužili. Vlada ni hotela povišati plač javnim uslužbencem, zato so, da bi se izognili višjim izdatkom, na podlagi Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, ustanovili Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. V drugi polovici desetletja je baje nekaterim vodilnim in vodstvenim delavcem v državni upravi z reorganizacijami in sistemizacijami uspelo obdržati enako ali podobno plačo. Večini javnih uslužbencev pa se je plača znižala. Nekatere skupine, kot so zdravniki in policisti, so si že izborile poseben status oziroma bistveno boljše plače od ostalih; kakor da bi bile te poklicne skupine res nekaj posebnega. Komur uspe v pogajanjih izsiliti več, pač dobi višje plače.

Večina javnih uslužbencev, med njimi tudi takšni z nadpovprečno izobrazbo, pa je bila prepuščenih sistemu, za kakšnega sta se dogovorila takratna vlada in (očitno neuspešni) reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. V skladu z določbami zakona in drugimi predpisi je Vlada RS v letu 2004 sprejela Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence in Pravila Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence.

V sklad delodajalec mesečno nakazuje premije za svoje delavce, namesto da bi bil ta znesek del plače, s katero bi vsakdo razpolagal po svojih željah. V skladu s predpisi lahko člani sklada oziroma zavarovanci tudi sami nakazujejo denar za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno zavarovanje je oblika dodatnega pokojninskega zavarovanja za dodatno starostno pokojnino, pri katerem član sklada prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačano čisto premijo. Tako je zapisano v pokojninskem načrtu. Javni uslužbenci smo bili prisiljeni v takšno tveganje, saj ni bilo druge izbire. To velja za tisti del, ki ga je vplačeval delodajalec. Tisti pa, ki so še sami vplačevali v sklad, so se še dodatno osmolili, seveda če so verjeli propagandi upravljavcev.

Modra zavarovalnica, ki je bila ustanovljena konec leta 2011, v propagandnem materialu objavlja podatke, ki na prvi pogled bralca navdušijo, med drugim tudi zato, ker prikazujejo podatke na poseben način. Tako je npr. iz propagandnega gradiva, izdanega junija letos, razvidno, da je upravljavka od vplačane premije obračunala 401 tisoč (beri: 401.000,00 EUR) vstopnih stroškov. Z upravljavsko provizijo je zaslužila 2.428 tisoč (beri: 2.428.000,00 EUR). Veliki zneski, ni kaj. Ni pa navedla zneska za obveznosti sklada, zaradi katerih se zmanjša vrednost sredstev sklada in dobi čista vrednost sredstev. Iz navedenega sledi, da upravljavka spretno uporablja podatke in tako ne zapiše zneska v milijonih, ampak v tisočih; verjetno zato, da se vsaj na prvi pogled zneski zdijo manjši. Drugačne pa nekatere podatke nerada deli s svojimi zavarovanci. Poznan je primer, ko mu upravljavka ni pisno odgovorila, celo po dveh njegovih urgencah.

Za zavarovance je pomembno predvsem to, kolikšen bo znesek na koncu zavarovalne (varčevalne) dobe in ali se je ohranila vrednost vplačanih premij, ki sta jih delodajalec in član vložila v sklad. Bralec lahko iz konkretnega primera ugotovi, koliko se je članu splačalo varčevati ali vplačevati premije za dodatno pokojninsko varčevanje v sklad. Iz potrdila upravljavke sklada na dan 31. 12. 2011 je razvidno, da sva delodajalec in jaz vplačala premije v znesku 6.672,40 evra, medtem ko znaša vrednost vseh enot premoženja na mojem osebnem računu 7.452,06 evra. Razlika ali donos v skoraj osmih letih znaša 779,66 EUR ali 11,68 odstotka. Zakaj je razlika tako nizka? Delodajalec in jaz sva vplačevala premije praviloma mesečno. Poudariti je treba, da je bilo na dan 31. 12. 2007 že vplačanih za 4.065,77 evra premij. Upravljavka jih je »plemenitila« štiri leta in pol. Modra zavarovalnica je v skladu s predpisi od premij obračunala vstopne stroške tudi do 0,750 odstotka v letu 2004, ki so se sicer nižali, toda 2012 so še vedno znašali 0,575 odstotka. Z upravljanjem sklada je upravljavka zaslužila provizijo za upravljanje v višini 0,75 odstotka povprečne letne čiste vrednosti sredstev. Vplačane premije so se zmanjšale še za vrednost obveznosti sklada. Pravijo, da več kot je menedžerjev, manj je v menažkah.

No, in koliko naj bi dobil član sklada ob koncu zavarovalne dobe od določene premije? Po izračunu je jasno, da še manj kakor pa v banki, če bi vezal denar. Za primer navajam znesek 612,58 evra, ki je bil vplačan 31. 12. 2004 in so ga »plemenitili« upravljavci sklada (sedaj Modra zavarovalnica) do 31. 12. 2012. V skoraj osmih letih se je »oplemenitil« na 639,01 evra, torej za borih 26,43 evra ali za 4,31 odstotka. Celo pri NLB na primer, bi glavnica in obresti znašali na dan 30. 6. 2012 (ali za pol leta daljše obdobje, ker se denar nahaja še vedno na osebnem računu) 788,25 evra ali za 175,67 evra ali 28,67 odstotka več. Izračun je narejen ob predpostavki, da bi znesek vezali za eno leto in ga po preteku obdobja ponovno vezali za isto obdobje po različnih obrestnih merah, ki so veljale v omenjenem obdobju, v povprečju pa so znašale 3,2 odstotka na leto. Variante izračunov so seveda lahko tudi druge, npr. da bi znesek vezali za pet let, potem pa še za tri leta in bi glavnica z obrestmi znašala precej več, npr. več kot 35 odstotkov. Čeprav so izračuni približni, pa se vseeno da ugotoviti, da bi celo z vezavo denarja na banki privarčevali več, kakor pa pri Modri zavarovalnici. Toda vlada je že v začetku delovanja sklada predpisala, da morajo zavarovanci prejeti vsaj zajamčeni donos, ki znaša 50 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Upravljavec mora zagotavljati zajamčeni donos na čisto premijo, ne pa na vplačano premijo. Čisto premijo pa dobimo, če znesek vplačane premije zmanjšamo za vstopne stroške.

Pri vezavi denarja na banki ni potrebno plačati vstopnih stroškov, prav tako ne upravljavske provizije in ostalih stroškov. Član, ki bi isti znesek vezal pri banki, ne bi plačal dohodnine za tisti del, ki ga je sam vplačal v sklad. Obdavčene so samo obresti, ki presežejo znesek 1.000 evrov. Privarčevani denar bi lahko torej koristil brez vsakih pogojev. Razlika med tem, kako se je znesek »plemenitil« pri upravljavcih Kada (nazadnje tudi pri Modri zavarovalnici) in pri NLB je očitna. Pri banki bi dobil torej obresti, odvisno od stopnje obrestne mere in dobe vezave, čeprav vsi vemo, da tudi bančne obresti ne pokrivajo niti inflacije.

O sposobnosti upravljavcev pri upravljanju sklada smo lahko tudi v časniku Finance prebirali prispevke. O tem piše predvsem Tanja Smrekar. Prvi je bil objavljen 18. 12. 2011 z naslovom Modra zavarovalnica z minimalnim dobičkom, drugi z naslovom Kad lani s skoraj 95 milijoni evrov izgube pa je bil objavljen 6. 5. 2011, kjer je med drugim zapisano, da je prav sklad javnih uslužbencev med vsemi tremi pokojninskimi skladi, ki jih je upravljal, zabeležil najnižjo donosnost - 3,10 odstotka.

Modra zavarovalnica je res modra, predvsem zase, saj si ne glede na vse predvsem zase odreže velik del pogače. To velja samo v primeru, da si je ime modra izbrala kot pridevnik oziroma sopomenko za moder, kar pomeni tudi modrejši, to pa naj bi (knjižno) pomenilo biti sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten ipd. Donosnost sredstev od ustanovitve pa do sedaj je razlog, da upravljavke sklada ne moremo oceniti za uspešno, ne glede na to, da mora pri izvajanju naložbene politike spoštovati omejitve glede strukture in razpršenosti naložb, ki jih določa zakonodaja. V tako dolgem časovnem obdobju (8 let) so bili tudi časi »debelih krav«, ko bi lahko dosegli boljši donos na vloženi denar zavarovancev. Tisti, katerim je premije vplačeval le delodajalec, so na boljšem; potegnili so ali pa še bodo »kratko« samo enkrat. Medtem, ko so ali pa še bodo tisti, ki so vplačevali premije še sami, potegnili »kratko« kar dvakrat.

Zavarovanec se ob prenehanju kolektivnega zavarovanja in pod pogoji, določenimi v Pokojninskem načrtu, lahko odloči, da mu Modra zavarovalnica izplača odkupno vrednost enot premoženja v enkratnem znesku, zmanjšano za 25-odstotni davek od osebnih prejemkov. V takšnih primerih so bili prikrajšani predvsem tisti moji kolegi, ki vsako leto sproti niso uveljavljali davčne olajšave. V drugem primeru pa lahko sklene rentno zavarovanje s katero koli zavarovalnico.

Lahko pa izbere izplačevalca dodatne pokojninske rente. V kolikor zavarovanec izbere Modro zavarovalnico za izplačevalko dodatne pokojninske rente, mora z njo skleniti polico oziroma pogodbo o rentnem pokojninskem zavarovanju. Višina pokojninske rente je odvisna od odkupne vrednosti enot premoženja, starosti in spola zavarovanca sklada, tablic smrtnosti in pogojev, ki jih nudi zavarovalnica.

Za višino pokojninske rente naj bi se dogovorila zavarovalnica in zavarovanec po podatkih v ponudbi, ki jo (seveda) pripravi zavarovalnica, na podlagi (njenih) splošnih pogojev za izplačevanje pokojninske rente iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in to glede na zavarovalno premijo (vplačane in »oplemenitene« premije), veljavni premijski cenik, starost in spol zavarovane osebe v trenutku začetka zavarovanja in dogovorjeno zajamčeno dobo izplačevanja. Iz splošnih pogojev je razvidno, da zavarovanje ni udeleženo v dobičku zavarovalnice.

Interesenti za sklenitev zavarovalne police rentnega pokojninskega zavarovanja lahko izberejo rentno pokojninsko zavarovanje brez zajamčene dobe izplačevanja pokojninske rente, ki je oblika rentnega zavarovanja, pri katerem se pokojninska renta izplačuje tako dolgo, dokler je zavarovanec živ.

Lahko pa izberejo rentno pokojninsko zavarovanje z zajamčeno dobo izplačevanja, ki je zavarovanje, pri katerem se pokojninska renta izplačuje tako dolgo, dokler je zavarovanec živ, vendar najmanj do konca obdobja zajamčene dobe izplačevanja. Če med trajanjem zajamčene dobe izplačevanja zavarovanec umre, se pokojninska renta izplačuje na enak način upravičencu (za primer smrti zavarovanca) in sicer (samo) do izteka zajamčene dobe izplačevanja pokojninske rente. Za primer: če izbere zavarovanec doživljenjsko rento z omejeno zajamčeno dobo izplačevanja in pospešenim črpanjem, naj bi dobival določen znesek mesečne rente prvih 24 mesecev (če je živ), nato pa (zelo majhen del) enkrat na leto do konca življenja; značilnost te rente pa naj bi bila pospešeno izplačevanje 24 mesecev z 12-mesečnim jamstvom. Če npr. zavarovanec umre prvi mesec po sklenitvi police o izplačevanju pokojninske rente, zavarovalnica jamči, da bo (samo) 12 mesecev izplačevala rento upravičencu. Drugi primer, pa je npr. doživljenjska pokojninska renta z zajamčeno dobo izplačevanja in pospešenim črpanjem, po kateri naj bi zavarovanec prejemal določen znesek mesečne rente prvih 12 mesecev (če je živ), nato pa enak znesek enkrat letno, dokler je živ; značilnost te rente pa naj bi bilo pospešeno izplačevanje 12 mesecev z 12-mesečnim jamstvom. Tudi v tem primeru se zgodi enako.

Zasluženi del plače javnega uslužbenca ali zavarovanca, »oplemeniten« s strani upravljavcev sklada in »zastavljen« kot zavarovalna premija ob sklenitvi police za rentno zavarovanje, izpuhti iz njegovega, kakor tudi iz dosega upravičenca v primeru smrti. Če upoštevamo našteto, je predvsem od doživete starosti oziroma sreče odvisno, kolikšen del vplačanega denarja bo prejel zavarovanec.

Kakor je razvidno iz vrst rentnih pokojninskih zavarovanj in njihovih značilnosti, ki jih nudi izplačevalka dodatne starostne pokojnine, lahko ugotovimo, da je pričakovani znesek, ki naj bi ga prejemal posameznik do konca svojega življenja, odvisen predvsem od njegove življenjske dobe. Verjeti bi morali celo hudomušnežu, ki trdi, da bi morda imeli več, če bi igrali na igrah na srečo. Kdo ve? Izbira ni bila naša, v to nas je prisilil delodajalec ali takratna vlada. Iz opisanih primerov je moč ugotoviti, kako slabo so upravljavci oplemenitili vložen denar delodajalca in tudi zavarovancev, ki so sami vplačevali premije v sklad. Obstaja zelo majhna verjetnost, da bo posameznik prejel celoten znesek zavarovalne premije, ne glede za katero vrsto pokojninske rente sklene polico.

Zakaj pišem o tem? Lahko bi se ravnal tudi po nasvetu nekega napovedovalca v cirkusu, ko je na koncu cirkuške predstave med drugim dejal: »Če ste bili zadovoljni s predstavo, povejte drugim; če ne, bodite tiho, naj se nasankajo še oni, tako kot ste se vi!« Odločil sem se, da bom ravnal drugače - zaradi tega, ker Modra zavarovalnica s propagandnim materialom poskuša pridobiti čim več zavarovancev (med drugim tudi člane moje družine), ki naj bi tudi sami vplačevali premije v sklad, Modra zavarovalnica pa naj bi vplačane premije »plemenitila« po vsej verjetnosti podobno kakor meni. Svoje nekdanje kolege, javne uslužbence želim seznaniti z mojo izkušnjo pri dodatnem varčevanju v Zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu za javne uslužbence, ki ga upravlja Modra zavarovalnica. Ta prispevek nima namena odvrniti ali celo preprečiti varčevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje kjer koli. Vsem pa priporočam, da zelo dobro premislijo, za kakšno obliko varčevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma varčevanje se bodo odločili.

Iz rezultatov zneska na osebnem računu zavarovanca ob prenehanju zavarovanja je razvidno, da Modra zavarovalnica ni dosegla solidnega, kaj šele optimalnega donosa pri upravljanju s denarjem in tudi iz ponujenih produktov pri izplačevanju dodatne pokojninske rente, lahko sklenem, da je zame Modra zavarovalnica predvsem modra nategovalnica.



Pismo bralca: Modra zavarovalnica - modra nategovalnica

O kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. Foto: Aleš Černivec/Delo

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se