Tiskane izdaje
Nekako se pričakuje od nas, da bomo vsaj v grobem poznali zakone, ki vladajo v naši državi in se jih držali. Več ali manj se jih, sicer bi v deželi zavladal silen kaos. Malokdo pa se drži božanskih zakonov, ki za naše življenje in srečo niso nič manj pomembni, sicer ne bi ljudje kar povprek povzročali ali zagovarjali dejanj, kot so trpinčenje in ubijanje živali ter uživanja mesa.
S temi in podobnimi dejanji si ustvarjamo težke karmične dolgove, ki jih bomo morali prej ali slej poplačati, bodisi v tem bodisi v prihodnjih življenjih. Univerzalnemu karmičnemu zakonu mora biti namreč zadoščeno. Temu zakonu smo podrejeni vsi ljudje, od tatov in morilcev, pa do najvišje uresničenih bitij, od beračev, pa vse do kraljev ne glede na to, v katerem obdobju ali kje na Zemlji živimo.
Ni prostorčka na Zemlji ali v celotnem vesolju, kamor bi se lahko skrili pred svojo karmo, ki smo si jo ustvarili z negativnimi mislimi, z lažmi in s slabimi, največkrat napihnjenimi dejanji. Pred karmo, ki jo kot težko breme nosimo v raznih torbicah po svetu, ne moremo pobegniti niti v smrt, kajti spremljala nas bo tudi na poti v onostranstvu.
Odgovorni smo za svoje življenje, nihče drug ni. Kjer pa je odgovornost, tam je tudi odgovarjanje...odgovarjanje na vprašanja, ki nam jih trenutki oz. ljudje, s katerimi soustvarjamo življenje na tem planetu, polagajo v naročje. Tako kot se iz trenutka rodi nov trenutek, tako sleherna odločitev porodi in oblikuje novo vprašanje. Človek ni uglašen s samim seboj, tedaj ko presliši vprašanja svoje duše oz. nanje ne želi odgovarjati. Odgovornost terja odgovarjanje, temu pa naj bi se čustveno zrel človek ne izmikal, če želi živeti ubrano, izpolnjeno in uspešno življenje.
Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.
