Tiskane izdaje
V zadnjem obdobju je zaslediti veliko intenziteto različnih, predvsem pa desno usmerjenih opcij in klerikalne struje, ki dobesedno poskušajo potvarjati zgodovino in preoblikovati mišljenje o pomenu rdeče zvezde.
Določene aktivnosti, ki potekajo v danih smereh, so humano in družbeno sprejemljive toliki časa, dokler se iz danih manevrov ne pokažejo znaki namerne destabilizacije simbola kot takšnega. Povsem mirno bi lahko izhajali iz dejstva, če desna opcija stremi k destabilizaciji in potvarjanju zgodovine in ni zaznati kontradiktornih ravnanj levice, da je pravzaprav vsem skupen en cilj - vnesti destabilizacijo družbenih norm, stanja duha, narodne zavesti in pripadnosti v slovensko družbo in njen red.
Namreč, ko je družba razdvojena, ima vsakokratna politika, ki je sestavljena iz vseh polov, seveda moč in premoč nad različno argumentacijo izvedenih reform, kajti narod v fazi razdvojenosti ne izkazuje tolikšne pozornosti in koncentracije, ki bi dejansko lahko sprotno ovrednotila poteze slovenske politike.
Poteze se seveda zadevajo strukturnih ukrepov, ki narodu pravzaprav največ jemljejo, ga potiskajo v ekonomsko in materialno-eksistenčno izolacijo, s tem pa povzročajo čedalje večjo družbeno razslojenost, kar na koncu koncev vpliva na razpad osnovnega bita dostojanstva - na razpad družbenih in moralnih vrednot.
In kot sem v svoji knjigi Kapital in jaz - 20 let samostojnosti že zapisal; ko družba ostane brez tega, zlahka postane manipulativni segment v rokah vsake politike.
Vsaka politična opcija ima svoje podmladke, ki dejansko vplivajo na širjenje določenih idej in ideologij, ki so značilne za vsako polariteto delovanja. S tem dejansko znotraj družbe ostaja le manjši delež tistih, ki zmorejo biti nevtralni znotraj te igre, kar seveda pomeni »nevarnost« vsem političnim opcijam. Saj tisti, ki je nevtralen, kaj hitro spozna intrige na obeh straneh polaritet.
Za vsako od polaritet je značilno, da družbenega napredka že preko rezultatov svojega dela ne prinašata nikomur od svojih podpornikov, vsaj na makro oddaljenem nivoju ne. Tisti bližji so seveda za zvestobo nagrajeni, kar pa je skozi zgodovino že ustaljena praksa.
Tudi pojem demokracije je bil že zdavnaj zlorabljen. Poslanci v političnem aparatu ne morejo glasovati po svoji vesti, glasujejo tako kot je opredeljeno za določeno poslansko skupino. Če bi demokratičnost bila zagotovljena bi morala vsakemu izmed poslancev biti zagotovljena pravica odločanja po svobodni vesti in prepričanju - to pa je v nasprotju z konceptom današnjega ustroja politične ureditve. In kakšno vlogo ima tu državni simbol?
Začnimo s tolikokrat, danes skoraj že osovraženo rdečo zvezdo, ki ima tudi verski pomen.
Motiv zvezde je antični simbol, ki so ga uporabljale vse velike srednjevzhodne religije (judovstvo, krščanstvo in islam, bahajci). S pentagramom se je izražala ideja, da je sveto vsebovano v človeškem. V krščanstvu pentagram simbolizira tudi pet čutov. Če so vrhovom pripisane črke (S, A, L, V in S), pomeni tudi zdravje (lat. Salus).
Srednjeveški kristjani so verjeli, da simbolizira pet Kristusovih ran ter da varuje pred čarovnicami in demoni. V arturijanski pesmi iz 14. stoletja simbolizira pentagram pet čutov, pet prstov, pet Kristusovih ran, pet Marijinih radosti in pet viteških vrlin.
Zvezda je bila in je pogosto uporabljena na zastavah in v grbih. Značilni primeri bivših držav so zastava SFRJ, Socialistične republike Slovenije in ZSSR. Rdeča zvezda je na zastavah več suverenih držav, med drugim Nove Zelandije, Paname, Džibuti in Severne Koreje. Rdeča zvezda je tudi na zastavah nekaterih federalnih enot, kot so ameriška zvezna država Kalifornija ameriški kolumbijski distrikt Washington ali švicarski kanton Valais.
Zavedati se moramo, da so simboli v nekem času in prostoru - naj bo to v isti družbeni ureditvi, preko različnih faz njenega delovanja na vsebinskih vrednotah pridobivali ali pa izgubljali. Bistveno vlogo so tu igrali tudi vidni predstavniki družbenopolitične ureditve. Torej gre pomembno vlogo za družbeno ovrednotenje vsakega izmed simbolov v grbu ali zastavi pripisati prav njim oz. rezultatom njihovega dela. Tudi rdeča zvezda je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja povsem drugače družbeno ovrednotena kot leta 1991. Temu primerno se je (samo)ovrednotila tudi družba in njeno dojemanje lastne vloge in pomena znotraj družbenih razmer.
Višjo lastno ceno kot je imela družba, večje ekonomsko socialne eksistence je bila deležna, bolj so bili ovrednoteni simboli, večje je bilo zaupanje v politično vodstvo.
Ker pa je jasno znano, da se je slovenska družba v preteklem družbenopolitičnem režimu nahajala na veliko višji ekonomsko materialni eksistenčni lestvici kot danes, je to zavedanje škodljivo sedanji politiki oz. demokratičnosti, ki pa to še zdaleč ni.
Namreč demokratičnost pomeni zagotavljati vse pravice, tudi do komfortnega družbenega bivanja in možnosti koriščenja vseh uslug iz vseh družbeno eksistenčnih bazenov (šolstvo, zdravstvo, delavska politika, socialna politika, stanovanjska politika itd.) za vsakega izmed vas, kar pa je danes utopija.
In ravno takšno stanje je idealno, ko takšne in drugačne struje v medsebojnem dogovoru morajo prikazati neko - prej za družbeno blagostanje boljšo ureditev kot danes - sedaj povsem neprimerno in nedemokratično. Namreč potrebno je upravičiti delovanje sedanje družbene ureditve, da je družbi prijazna, a se večina zaveda, da je bitka že izgubljena.
Mešanica vplivov vsakokratne politike na pojav družbene hiperrazdvojenosti in stanja ekonomske in socialne nevzdržnosti večine prebivalstva, je zelo nevarna mešanica, ki lahko pelje pravzaprav v povzročanje narodnega razdora in s tem pojava družbenega razpada povzročenega s strani »demokratično« izvoljenih predstavnikov oblasti. In prav ti za svoje delovanje potrebujejo hiperrazdvojeno družbo. Namreč družba v tej fazi spregleda rezultate dela politike, ki že zdavnaj ne vodijo v korist družbe same.
Prav tako pa se v takšni situaciji zmanjša narodna zavest, pripadnost ureditvi in državi, ker ta že zdavnaj ne izpolnjuje demokratično eksistenčnih norm, ki bi koristile vsakemu izmed vas, ki bijete bitko preživetja preko meseca.
In prav poigravanje političnih nosilcev s simboli državotvornosti v preteklem obdobju zna pripeljati sprva do večje narodne razdvojenosti, kar povsem odgovarja vsem, ki so na oblasti. Saj bi v nasprotnem primeru desnici nasprotni tabor uporabil vse inštrumente, ki bi narod pričeli nazaj povezovati - a tega močnega signala ni zaslediti od nikoder.
Torej dano stanje odgovarja vsem. To pa je signal, da nekaj zagotovo ni dobro, da bo še najmanj koristi od vpeljanih instrumentov imel pač slovenski narod. Največ zaslug za vpeljano stanje pa bodo nosili tisti, ki so povzročili trenutno situacijo, ki pa služi le reformnim stanjem, ki bodo slovensko družbo pripeljala na (pod)minimum življenjskega standarda.
Napaka družbe je zagotovo ta, da igra igro, ki je vodena z višjih nivojev - to pa je igra, ki vodi v narodnostno pogubo. Saj preko razpada vrednot, družbenih norm (blagostanja) slej ko prej pridemo v stanje apatije, kar povzroča stanje lažje vodljivosti in manjšega družbenega zavedanja o lastni ceni.
In prav lastna cena je pomemben segment in kazalec na tehtnici, kaj družba pričakuje od politike. Ko pa politika to lastni družbi odvzame je narod pravzaprav še vedno formalno priznan v vseh mednarodnopravnih pogledih - tako kot prej, vsebinsko družbeno pa obstaja le ostanek nečesa, kar je v preteklosti dejansko predstavljalo bit slovenskega naroda.
In ravno zato instrument preigravanja z preteklimi simboli še najbolje odgovarja danim opcijam, ker se s tem preprečuje, da slovenski narod ponovno začuti tisti, pravi bit. Kar pa bi na koncu koncev pomenilo tudi konec sedanjih struj, ki prevladujejo od najvišjih do najnižjih nivojev družbenopolitičnega dogajanja. Tega pa se prav oni še kako dobro zavedajo.
Zato je najbrž vprašanje na mestu, ali ni morda že čas za dvig slovenske narodne - vaše zavesti? Samo pomislite, kolikšne spremembe bi to potegnilo za seboj, vsekakor pa pozitivne za vsakega izmed vas, če si le tega seveda želite.
