odprava TransAtlantika
Dve uri veslanja, dve uri spanja, dve uri veslanja, dve uri spanja, dve uri veslanja, dve uri spanja, dve uri veslanja, dve uri spanja, dve uri veslanja, dve uri spanja, dve uri veslanja, dve uri spanja ... No, tako je opravljen še en dan.
Sedaj je vse v premagovanje milj in izklopu možganov. Resnično se trudim ceniti nekatere trenutke, čeprav se stvari težko usedejo, ko ste tako utrujeni.
Kakšen teden nazaj me je Marin vprašal, če sem kdaj videl lunino mavrico. Rekel sem, da nisem vedel, da sploh obstaja. No, prejšnjo noč ko smo veslali pod svetlo polno luno nas je prešel dež. Ko se je premaknil stran je nizka luna ustvarila čudovito mavrico pod oblakom.
Na še eno pozno večerno izmeno sva s Stevom veslala v tišini, ko je vešča / metulj priletel naredil nekaj krogov okoli Steva in odšel. Nikoli nisem vedel, da jih lahko srečaš tako daleč od kopnega. To je resnično vse česar sem se lahko domislil, razen tega da sem povzročil izbruh na čolnu danes, saj sem v nesporazumu pojedel dve porciji salame.
Rezultat tega je bil to, da sva s Stevom ostala brez in počasi predajam večino vsebine moje hrane iz vrečke, da bi se odkupil!!!
Rad bi rekel ogromen hvala vsem, ki ste donirali naši dobrodelni organizaciji saj ste s tem naredili veliko!
Simon je član odprave Tušmobil TransAtlantik.