odprava TransAtlantika
Ležim v kabini in sončni žarki padajo na Simona ter Marina, ki sta zunaj. Po frustrirajočih ( in zelo mokrih ) nekaj dnevih, končno spet dobro napredujemo, včerajšnji napredek je bil celih 63 navtičnih milj. Trenutna povprečna hitrost je 3.7. nm / h in če pogoji ostanejo takšni kot so, bi morali tudi jutri preveslati veliko milj.
Ala in mene so včeraj ob 3. ponoči obiskali mali krilati obiskovalci. Na krmi čolna sva imela LED lučke, ki omogočajo, da vidiš valove ponoči in izgleda, da so čez noč prav tako privlačile male Oceanske strakoše. Eden od njih je priletel naravnost v mojo roko in se zvrnil na noge samo malo izven zadnje kabine. Medtem ko sem jaz strmel je Al skočil v reševanje, previdno je pobral malega ptiča in ga vrgel nazaj v zrak. Verjetno je moral biti osupel, saj je prišel nazaj do krova z enako hitrostjo kot je bil vržen v zrak.
Položila sva ga na brisačo zraven moje veslaške pozicije in čez eno uro je bil pokonci in je varno odšel.
Zbudil sem se ob 7.30 ( misleč, da je ura 8.00 ter da se je pričela moja izmena ). Ko se pripravljamo na izmeno pogosto vprašamo tistega, ki je zunaj v kaj je oblečen, '' ali imaš plašč na sebi? '', '' ali nosiš toplotno obleko? '' itd. Simon je bil očitno malce zmeden, ko sem vprašal '' ali si v elegantni obleki? ''...'' Pardon ''... Ali si v elegantni obleki?...na kaj se pripravljaš??...grr ali nosiš piščančji kostum?....Pojdi nazaj Steve, nisi na vrsti še 30 minut.
Postajal sem bolj in bolj zafrustriran s Simonom in moral sem vedeti, če naj oblečem piščančji kostim za mojo izmeno.
Še nikoli nisem občutil tolikšnega pomanjkanja spanca, kot je tu in posledice vplivajo na vse nas. Sprašujem se brez česa bi zdržal dlje - spanja ali hrane?
Vremenska napoved je dobra za naslednje dni in se že prav veselimo, da bomo nadoknadili vse milje.
Steve je član odprave Tušmobil TransAtlantik.