odprava TransAtlantika
Včasih se mi zdi, kot da se danes pa res nič ne bo zgodilo, da bo pač še en dan obkljukan. Na srečo takih dni ni veliko, le tu in tam se kakšen prikrade. A potem ponavadi Steve dobi navdih in nam popestri življenje s kakšno zanimivo mini avanturo.
Danes smo doživeli nekaj drugega, bližnje srečanje prve vrste.
Po 25 dnevih smo videli prve ljudi! Popoldne se je na obzorju prikazalo veliko belo jadro, ki je plulo naravnost proti nam. Kljub vročini sta Simon in Steve pokukala iz kabin in začeli smo ugibati, koga bomo zagledali. Pomislili smo na vse, celo na Brazilsko žensko odbojkarsko ekipo, ki nam ponuja sveže sendviče!
No, prikazala sta se dva Francoza na regatini jadrnici. Na žalost nista ravno obvladala angleščine, zato ne vemo ne kdo sta ne kam gresta. Ju je bilo pa zelo lepo videt. Tako smo bili navdušeni, da smo celo pozabili narediti fotografijo!
Po 15 minutah navdušenja je bilo ozračje na krovu zopet na stari rutini, znova smo pristali v našem krasnem malem svetu.
Marin