To je zelo srečen čoln, ki je sinoči preizkusil naš smisel za humor do meje. Soočili smo se z izjemno paleto vremenskih pogojev.

Ko vam tole pišem, je morje čisto mirno, gibanje zibajočega se čolna je običajno nežno. Marin je naredil večino danes zjutraj, skakal je čez krov, da je postrgal alge iz trupa. Simon in Marin trenutno veslata in se morata bolj potruditi kot običajno, saj sta brez pomoči vetra in valov. Simon sprašuje vprašanja o elektromagnetnih valovih, da bi čas minil hitreje, Marinovi odgovori pa zvenijo zelo dolgočasno.

Simon spremeni temo:
''Kaj bi bil tvoj popolni prvi zmenek ?''
'' Končno! To je boljše vprašanje!'' Marin ''joče'' in pogovor ter smeh sta spet tu.

To je zelo srečen čoln, ki je sinoči preizkusil naš smisel za humor do meje. Soočili smo se z izjemno paleto vremenskih pogojev. Najbolj težavno je to, da ne vemo, kaj nas čaka. Imeli smo noč zelo močnega dežja, tako nas je vse prezeblo, ko smo veslali. Borili smo se, kolikor smo mogli v naših tankih vodotesnih oblekah. Bilo je tako, kot da bi gledali privezani čoln in bes ponarejenega dežja, po televiziji. Naši veslaški ukrepi so morali izgledati grozno – sključeni smo vlekli vesla, da bi ustvarili malce topline v naših udih, ko se je iz zahoda prikradla popolna tema.

Bojim se povedati, kdaj je bilo mojih dveh ur konec, vendar sem malce okleval, ko sem moral poklicati naslednja dva iz toplih spalnih vreč, da prevzameta. Potem sem, hitro kot je mogoče, pobegnil v malo kabino. Predstavljate si, kako je to, ko si premočen do kosti in se moraš pripraviti za v posteljo v kabini visoki pod 50 cm in manjši kot je enojna postelja. Razmočen sem si povlekel spalko čez glavo in zaspal. Bila je mračna noč, ki je storila to, da sem cenil mirno jutro, še toliko bolj pa sončne žarke. Nič ni večnega. Čas spanja mine in dobri časi se vrnejo.