Tiskane izdaje
Začetki turistične industrije so bili enostavni, klientela radovedna, ponudba jasna. Reklame so prodajale dejstva, turisti so med njimi izbirali, si kupovali počitnice, bili srečni.
Ker je človeška narava takšna, so o doživetjih ves čas krožile zgodbe, kar je bilo včasih koristno in včasih kvarno. Krožile so od ust do ust, resnične ali malo manj resnične, mogoče so ribiči pred izumom interneta res lovili bistveno večje ribe, se kopali v kristalnejših vodah, osvajali višje vrhove, zasedali lepše hotele, kdo ve.
In potem je bila svetloba. Pardon, internet.
Naenkrat je vsak še tako zakrknjen turist bral zgodbe z različnih koncev sveta, še več, na osnovi prebranih zgodb je bil motiviran, ali pa ne, da si izbere počitnice in poskrbi za doživetje, ki ga bo pritegnilo.
Turistična industrija se je znašla pred izzivom: V reklamah bo težko ponudila bistveno večjo ribo, kristalnejše vode, višje vrhove in lepše hotele, ker je obetavnost ponujenega naenkrat postala manj resnična od javnih zgodb, včasih koristnih, včasih kvarnih. Da niti ni več res mogoče ločiti med avtentičnim in neavtentičnim generatorjem zgodbe, je dodatno zaskrbljujoče.
Na to, da je ekonomski pomen turizma za Slovenijo ključen, poleg živahnih zgodb namigujejo tudi trša dejstva, torej statistični podatki poročila Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC poročilo). Napovedi obetajo višji BDP (glede na leto 2012, ko je skupni prispevek turizma predstavljal 12,8% celotnega BDP, se je v letu 2013 povečal za 1,7%), več zaposlenih (turistična industrija pri nas zaposluje 108.000 oseb) ter 4,5% višjo potrošnjo tujih turistov (ki je leta 2012 znašala 7,8% celotne potrošnje).
Sezone turistov so obetaven poligon za razcvet slovenskega gospodarstva, tako kaže - tu ima dežela nadpovprečne talente in potenciale.
Z Miho Mazzinijem (Hočemo boljše zgodbe!) smo že postali »zgodbarska bitja, narejeni za pripovedovanje in poslušanje,« pri čemer bo najboljša zgodba tista, ki jo občinstvo - čim bolj koristno, čim manj kvarno - ponese naprej v svet.
Za dobro orientacijo pri snovanju turistične ponudbe si torej predvsem velja zapomniti: Sprejemamo poslušalce, ven pošiljamo pripovedovalce.
Dandanes pošteni turistični industriji ne preostane drugega, kakor da nase prevzame breme snovanja zgodb. Tako bodi: namesto zastarelega vodila in opisa ready-made produkta bo ona sama, kot najbolj avtentičen izmed vseh možnih generatorjev, ponudila vabljivo ready-made zgodbo, ki bo smiselno vezana na produkt in bo prej koristna kakor kvarna.
Zavihajmo rokave.
