Demografski preobrat: tiha revolucija med nami

Leta 2020 bo delež otrok v družbi enak kot danes (14 odstotkov), starejših pa bo dvajset odstotkov.

pon, 20.06.2011, 10:50; spremenjen: 11:00
Sprememba razmerja med posameznimi starostnimi skupinami sama po sebi seveda ni nič tragičnega. Nasprotno, daljšega življenja se lahko samo veselimo. Toda zaradi pomanjkanja otrok se bo zgodilo toliko sprememb, da jih številni označujejo za »dolgoročno najresnejšo strukturno težavo«.

V naši državi se bomo starali hitreje kakor v večini držav v Evropi. Slovenija bo po predvidevanjih Eurostata po starosti sedma država v Evropski uniji. Razlog za to je nizka rodnost, ki je v Sloveniji sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja zdrsnila daleč pod mejo, ki še zagotavlja obnovo števila lastnih prebivalcev. Ženske so zaradi zahtev, ki jih prednje postavlja sodobna družba, in iz ekonomskih razlogov potisnile materinstvo v ozadje. Za otroke se odločajo čedalje pozneje ali sploh ne.

Pred desetletjem smo bili z 1,2 otroka na žensko po rodnosti na repu lestvice evropskih držav. Zadnja leta je rodnost nekoliko večja, a z 1,53 otroka na žensko, kolikor kažejo podatki za zadnje leto, seveda ne moremo zagotavljati, da se bo slovensko prebivalstvo ohranilo. Poleg tega je družina v Sloveniji bolj kot v kateri koli drugi evropski državi v razgradnji. To potrjuje podatek, da je v Sloveniji sklenjenih najmanj porok na tisoč prebivalcev v vsej Evropski uniji.

In posledice? Otrok je vse manj, starejših vse več. Zdaj je v Sloveniji 14 odstotkov otrok in 16,5 odstotka starejših. Leta 2020 bo delež otrok v družbi enak kot danes, starejših pa bo dvajset odstotkov. Vsak peti med nami bo torej star 65 let ali več. Leta 2060, do katerega sežejo demografske napovedi, bo v Sloveniji le še 12 odstotkov otrok in dobrih 33 odstotkov starejših.

Vsak tretji človek bo torej star več kot 65 let, skokovito se bo povečalo tudi število pravih starostnikov (starejših od 85 let). Zdaj je teh v naši državi približno 28.000, leta 2020 bo starostnikov predvidoma 25.000 več, leta 2060 pa kar petkrat toliko kot danes. Življenje v blaginji in podaljšanje življenjske dobe bosta življenje, kakor ga dojemamo danes, obrnila na glavo.

Sprememba razmerja med posameznimi starostnimi skupinami sama po sebi seveda ni nič tragičnega. Nasprotno, daljšega življenja se lahko samo veselimo. A vendarle bo zaradi pomanjkanja otrok toliko sprememb, da jih mnogi označujejo za »dolgoročno najresnejšo strukturno težavo«. Sčasoma se bo namreč zmanjšalo število delovno aktivnega prebivalstva, to pa utegne resno ogroziti vse družbene sisteme -zdravstvenega, šolskega, socialnega, pokojninskega, ne nazadnje tudi porabo in denarni tok v celoti. Seveda, mladi trošijo več kot starejši. Starejši ne posegajo po vedno novih dobrinah, ampak potrebujejo predvsem zdravstvene storitve in nego.

Nekateri pravijo, da je na svetu dovolj prebivalcev, ki bodo naselili tudi naš del planeta, ko se bo izpraznil. Ta možnost zanesljivo obstaja, a selitveni tokovi prinašajo raznovrstne posledice in napetosti, ki jih v nekaterih zahodnih državah že zelo občutijo. Pri tem demografi opozarjajo, da so priselitveni tokovi za velike narode laže obvladljivi kakor za tako majhne, kot je slovenski. Seveda je globalizacija zajela tudi Slovenijo.

V zadnjem desetletju se je število prebivalcev Slovenije kljub upadu rojstev povečalo za 60.000, to je za srednje veliko mesto, kakršni sta Celje ali Velenje. V Sloveniji zdaj živi 12 odstotkov državljanov, ki niso bili rojeni v Sloveniji. Največ priseljenih tujcev je iz držav nekdanje Jugoslavije, med evropskimi državami največ iz Bolgarije, opazno pa je tudi povečanje priseljevanja Azijcev.

Po zadnjih podatkih jih je zdaj v Sloveniji nekaj več kot tisoč, med njimi je največ Kitajcev. Priseljenci večinoma opravljajo najpreprostejša dela. Za izobražene Slovenija očitno ni obljubljena dežela.

Vsekakor bo največji dosežek človeštva, podaljšanje življenjske dobe, sčasoma dramatično spremenil življenje, kakor ga dojemamo zdaj. Postarana demografska slika bo v vsej razviti Evropi vplivala na javne finance, socialne razmere, geopolitični položaj in -vsakdanje življenje.

Zelo povečanemu številu starejših bo treba prilagoditi vse. Celo tako banalne zadeve, kot so nakupovanje, čakanje pred okencem na banki in promet, se bodo spremenile. Tretjina prebivalcev bo slabo videla, slabo slišala, oblegalo jih bo več bolezni hkrati, povprečno bodo jemali od deset do petnajst zdravil. Zaradi demence in drugih degenerativnih bolezni možganov množica ljudi ne bo več vedela, ne kje je ne kdo je. Brez pomoči bodo ti ljudje brezmočno tavali sem ter tja.

Starejši bodo potrebovali stanovanja, ki bodo morala biti opremljena z dvigali ali klančinami za vozičke. Spopadali se bodo z osamljenostjo, saj bodo njihovi svojci, če bodo otroke sploh imeli, v službah, in to ne nujno samo v Sloveniji. V pozni starosti, ko bodo čedalje šibkejši, ali zaradi bolezni ne bodo mogli živeti brez pomoči drugih. Če ne bo družba zelo pozorno spodbujala solidarnosti in medgeneracijske pomoči med prebivalstvom, se bo zaradi vsega naštetega množica prebivalcev na starost vse bolj otepala z revščino.

Zaradi tega, le desetletje ali dve oddaljenega sveta, je zelo pomembno, v katero smer razvijamo družbo. Če bomo nadaljevali pot v čedalje večji individualizem, ko posamezniki in majhne skupine egoistično skrbijo le za lastne interese in dobiček, se ne le revnemu, ampak tudi razvitemu delu sveta slabo piše. Dokler se bodo banke kopale v razkošju, bolnišnice pa bodo zaznamovale razpokane stene in odsluženi aparati, nismo na pravi poti.

V zadnjem času se zdi, da v naši državi nimamo nikakršnega kompasa več. Navaden smrtnik ima občutek, da je kaos vse večji in vse manj obvladljiv, v resnici pa vladajoča elita s tem -hote ali nevede -pospešeno ustvarja razmere, v kakršnih se bo zdelo nujno, da nova elita z denarjem, ukradenim in odnesenim iz države med tranzicijo, dokapitalizira in si tako prilasti velike sisteme. Ne tovarn -teh tako že skoraj ni več -tarča bodo banke, zavarovalnice, mediji, predvsem pa tudi zdravstvo (bolnišnice) in sociala (domovi upokojencev) kot še zadnja skoraj povsem javna sistema z možnostjo visokih donosov.

Dejstvo je, da bomo v zdravstvu in sociali prav zaradi staranja prebivalstva potrebovali čedalje več denarja. Tako se bo na začetku zdelo, da brez zasebnega (pa čeprav ukradenega) denarja ne bo šlo. A poteze s kapitalom so prijazne le na videz, za urejeno fasado se v resnici vedno razbohoti interes za neupravičeno visoke dobičke, ki so v nasprotju z interesi (za zdravje) ljudi. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija dokazuje in opozarja, da so javni sistemi učinkovitejši in za ljudi dostopnejši kakor zasebni.

Naša družba drvi zdaj ravno v nasprotno smer, v smer razgradnje in atomizacije, v čedalje večje razslojevanje in pehanje ljudi v revščino, a prav zaradi »tihe revolucije «, ki jo prinaša staranje prebivalstva, je to slepa ulica, vsaj za večino. Če bomo dopustili, da bo nova jara gospoda lastniško prevzela še zadnje družbene sisteme, bodo s tem v družbo vgradili dodaten mehanizem krivic, ki bodo v prihodnje zagotovo vir velikih družbenih konfliktov.

Zadnji čas je, da se neoliberalno divjanje po državi ustavi. Modrost in tehten družbeni razmislek sta potrebna za pripravo nove paradigme za soobstoj spremenjenih generacij. V smislu demografskih napovedi je še posebno pomembno, da pozabi iztrgamo vrednote, kot so solidarnost, sočutje in medgeneracijska pomoč. Samo z njimi bomo jutri mi in pojutrišnjem naši otroci lahko živeli človeka vredno življenje.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
13 komentarjev
enzrovt

sej ti pravm, da smo probal z uvozenimi kamikazami, pa se ni obneslo - mi mamo zdej tkole : hardcore jedro (produkcija in strateske zadeve, planiranje, design itd) so tle pr nas, tisto kar so pa prej contractorji delal, mamo pa zdaj v branch officih v indiji in rusiji - ampak kolikor sem govoru s tamkajsnjimi modeli, so skor vsi po vrsti premiji. Vsaj tle je trend v dolgorocni ekskluzivni navezavina eno firmo.

21. junij 2011, ob 02:37:26
Demidzen

Ze ze.. samo zvest sluzabnik s hipoteko in avtom na kredit stane firmo 5k in s stakim staffom mors konkurirat na globalnem trgu kitajski ali pa indijski firmi ki dobi fresh mandlce z univerze za po 300 baksov na mesec. ne mors konkurirat razumes..
ma kaksen H1B kje ti zvis tko je to dons se vse prek Odeska in podobnih servisov dela, ne rabm jaz nobenga da mi hod sedet v pisarno in dons se prek neta da velik boljs kontrolirat productivity kot pa s coffee mugs obhajat cubicle..

sicer se pa intelektual da outsorcat z oblaka, jaz delam en privatn projekt med pocitcnami in sem si jih tle kljukce iz indije dal na virtualn desktop nastimal da jih fukne dol ce so idle 10 min nema trte mrte.. mi jo petkrat na dan ma kafe makne ga skenslam takoj. u bistvu tle rabs sam se fizikalce tej pa itak cez puscavo prpesakajo.


ce hoces konkurirat kastnim sistemom jih mors pac uvest al pa skenslat konkurenco - zalostno ampak tako.. v fukcionalni demokraciji je delovna sila predraga da bi konkuriral pred-fevdalnim sistemom ala kitajska in indija.

do takrat ko bo zahod cakal da njihova demokracija "dozori" bodo ze vse firme kaput.

21. junij 2011, ob 02:24:37
enzrovt

to je oslarija. pol bos dobival skoz samo ene snete skire, namesto da bi prisleke motiviral, da bi "pognali korenine" in se trajnostno vkljucili v okolje. Kaj ti koristi en ekspert, ki bo cez pet let spokal kufre in odlutal drugam? Nsjprej bo rabil leto ali dve, da se bo vklopil v okolje (predvsem v velikih sistemih), tri leta sljakal s ful gasom, tko da se ga bodo team leaderji navadil, pol ga bos pa v rit cabnil, da bo odnesel vse svoje znanje in izkusnje drugam, ti bos pa spet fuknu petdeset jurjev headhunterjem? Ej ce je to approach v usa, pol ni cudno da so v qrcu. Tud mene so samo enkrat zvabil na H1B. Nkol vec.
Tle pr nas so te otroske bolezni ze skoz dal - samo izjemoma, ce je lih guzva, se zaposli contractorje. drgac pa je strateska orientacija permanentni staff. Saj ves tisto: najbolj zvest sluzabnik je tisti z druzino in hipoteko.

21. junij 2011, ob 02:02:37
Demidzen

velik soodvisnih faktorjev privablja "pameten" kapital in imigracijska politika ne bo dovolj. bolj kot privabljat pametne migracije mislim da je vprasanje kako uredit imigracijsko politko da bo vizo nemogoce podaljsat na vec kot 5 let in da iz nje ne bodo izhajala nikakrsne pravice do stalnega bivanja in civilnih pravic drzavljanov in da se bo iz teh vira pobirali paralelni davki ki bodo urejeval migracije infrastrukuro in deportacijo krsiteljev.
to je edini nacin cenovno konkurirat aziji in afriki.

20. junij 2011, ob 20:17:03
znan

sofija, kvalitetni so tisti, ki prinašajo znanje in ustvarjalnost(potencialni tvorci kapitala, torej. lahko so tudi neumni) nekvalitetni pa tisti, ki prinašajo samo, v najboljšem primeru, ko gre za roke, novega potrošnika. ne gre se razlikovanje med pametnimi in neumnimi.

sej veš: ko ni več tvorcev kapitala, tudi roke kmalu iz potrošniških postanejo samo parazitske(nalimane na proračun) ;)

enzrovt, ja jezik bi tudi moral spadat v ta paket akktivne politike glede teh problematik. sam daleč smo še od tega. do sedaj naš establišment ni uspel niti poskušat preoblikovat bebavo tranzicijsko ekonomijo temelječo na nizki dodani vrednosti, kjer kot klasičen primer deluje gradbeništvo, ko je vlada letno prisiljena(vse vlade , tudi janševa) izdat 10000 dovolilnic, ki jih taka nazadnjaša ekonomija zahteva: dovolinice za gradbene delavce.

in to kljub temu, da slovenija še ni tarča nekontroliranih migracijskih pritiskov tretjega sveta, ko bi imela potencialno še v rokah škarje in platno pri ukvarjanju s tem problemom, njen politični establišnment to prepušča stihiji značilno tranzicijskih gospodarskih dinamik. povsem pasivno se jim prilagaja, namesto, da bi jih poskušala soustvarjat....

kaj kurac se ima dvomiljonska slovenija ukvarjat z debilnim gradbeništvom, naj to autsorsa kinezom. naj raje na razne načine polaga rdeče preproge raznim boscarolom in akrapovičem....

20. junij 2011, ob 14:29:30
enzrovt

rajko, kahko elaboriras, kako omenjena ekonomista vplivata na to?

20. junij 2011, ob 13:46:58
enzrovt

hebatga zofi, eni prinasajo vec, drugi manj dodane vrednosti. Eni so tud samo waste of space al pa celo skodljivci (emigrantski lumenproletariat recimo). Saj res, da se slisi grdo in rasisticno in nevemkako se, ampak tisti obupanci, ki bezijo iz afrike v evropo, za nas niso nic drugega kot dodaten problem - ker se bo le manjsi del njih uspel vkljuciti v druzbo (ne bi zdaj debatiral o vzrokih za to). Evropa ima vgrajene socialne mehahanizme, ki so prilagojeni vzdrzevanju oz. saniranju lastnega statisticnega deleza neprilagojenih oseb. in ta delez je "reguliran" s strani regionalnih socialnih politik - od sistema vzgoje in izobrazevanja naprej. Ja, grdo se slisi. Ampak mi ne moremo sanirati problemov drugih drzav. Enostavno nimamo rsursov za to.

20. junij 2011, ob 13:45:58
enzrovt

Znan, problem je PREDVSEM jezik. Zato bodo imigrirali vecinoma profili, ki ne potrebujejo intenzivne in artikulirane komunikacije (se pravi "nizja" delovna sila oziroma profili, ki ne prinasajo visoke dodane vrednosti). Ce bi uvedli kot dodatni uradni jezik recimo anglescino, bi postali veliko privlacnejsi za kvalitetno migracijo.

To opazam tule v mojem okolju. Kljub klimatskim razmeram, ki so proti sloveniji bed dzouk, infrastrukturi, ki je pod nivojem sloveenske, okej resda visjim placam ahkrati visjim stroskom bivanja, je povprecna izobrazbena struktura priseljencev za 20% visja od "domorodcev". Zakaj? Ker je enemu indijskemu doktorju znanosti veliko lazje vkljuciti se v okolje, kjer lahko brez tezav komunicira. Pa ne gre le ne-belske priseljence.

20. junij 2011, ob 13:38:05
sofia

znan
saj imaš prav - ampak!!!
To, kar si napisal, je grozljivo: nekvalitetna emigracija (kvalitetni ljudje so pametni ljudje - nekvalitetni so malo manj pametni ljudje), možgani bodo odhajali, stroga selektivnost (glede na kvaliteto možganov seveda), človeški kapital z dodano vrednostjo ...

Vsi se strinjamo, da je rasizem vsega obsojanja vreden in odvraten. Nihče pa se ne zgraža nad delitvijo ljudi na kvalitetne t:j: pametne in nekvalitetne t. j. neumne.

20. junij 2011, ob 13:33:57
znan

mislim, da je ta trend že jasno viden v živo v zadnjih recimo petih letih(še bolj pa, če se primerja današnje stanje z tistim pred 15 leti recimo)... niti ni potrebno o tem nekih raziskav....

20. junij 2011, ob 12:43:10
znan

največji problem slovenije ni majhna rodnost, pač pa nekvalitetna imigracija. če bodo možgani pretežno odhajali(in bodo, ker ni pogojev, da bi ostajali), nadomestile jih bodo pa izključno nove roke, se bo dvomiljonska entiteta hitro znašla v situaciji ko enostavno ne bo imela več človeškega kapitala z dodano vrednostjo. .

dokler tej državi ne bo jasno, da zavoljo lastne majhnosti potrebuje aktivno politiko do imigracije, kar seveda vključuje celoten paket, od optimizacije pogojev t.i atraktivnega razvojnega okolja pa do stroge selektivnosti, bo šlo počasi vse proti cigajnariji, kjer bodo kraljevali jamrači, sključene mamke in žuljaste roke brezupnih žrtev globalizacije.... ta pametni bodo pa spomenik slovenski literaturi 19 stoletja...

20. junij 2011, ob 12:40:13
Rajko

In kdo je kriv za to? Ekonomisti podobni Mencingerju, Tajnikarju in ostali svojati!
Politiki, HIJENE in PARAZITI, priskledniki prvo napisanih.
Se pa stanje vidno zboljšuje, razen, če mamice vozijo v otroških vozičkih lutke?!

20. junij 2011, ob 12:37:53
spregovori

http://youtu.be/SyK3o-fl27k

http://youtu.be/B96aKT04chI

20. junij 2011, ob 11:46:29
13 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej