Okrogla miza Delo 2020: Inovacij je dovolj, a ne pridejo dovolj hitro na trg

Z inovacijami ne bomo rešili gospodarstva v nekaj letih, ampak v desetih, dvajsetih, saj gre za tek na dolge proge.

tor, 22.05.2012, 21:43
Sooblikovalci prihodnosti

Jeseni 2010 je uredništvo napovedalo projekt Delo 2020, s katerim bomo poleg sprotnega spremljanja, analiziranja in komentiranja dogodkov spodbujali tudi k čim širšemu razmisleku o tem, kaj ti dogodki pomenijo za našo prihodnost. Kakšna naj bo Slovenija leta 2020? V kakšni državi in kakšni družbi bi radi živeli? V kako zdravi in čisti ter sproščeni, inventivni, inovativni, uspešni, strpni, sočutni in solidarni? To je le nekaj vprašanj, s katerimi v času vsesplošne krize – politike, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, vrednot – v Delu odpiramo teme z vrste področij, ki bodo odločilno vplivala na prihajajoče desetletje.

Ljubljana – Inovacij imamo dovolj, težave so pri njihovem prenosu na trg, so se strinjali udeleženci Delove okrogle mize na temo inovativnosti kot možne rešitve za gospodarski vzpon Slovenije. Dodali pa so še, da je premalo spodbud za prehod raziskovalcev v gospodarstvo.

»Kljub vsemu podpornemu okolju in instrumentom države nismo dovolj učinkoviti na tem področju. Manjka nam hitrost prenosa inovacije od ideje do izdelka na trgu,« je dejal minister za gospodarstvo in razvoj Radovan Žerjav. Opozoril je, da »smo v preteklosti storili napake, ko smo, da bi rešili kakšno podjetje, ukinili razvojne oddelke«. Spomnil je tudi na eno izmed spodbud države, na stoodstotno olajšavo na raziskave in razvoj. Predvsem pa je po njegovem mnenju treba nadaljevati in krepiti povezavo znanosti in gospodarstva, tako da pripeljemo raziskovalce v realni sektor, saj smo tu v primerjavi s sosedami v zaostanku.

Tudi direktorica Javne agencije za tehnološki razvoj Mateja Mešl se je strinjala, da je problem to, kako hitro in uspešno invencije spraviti na trg. Poudarila je, da je Slovenija statistično primerjalno v drugi skupini najbolj inovativnih držav. To pomeni, da smo inovacijski sledilci in smo ob Estoniji država z največjo rastjo na tem področju. »Zaostajamo pa pri učinkih vlaganj, to je v deležu produktov, ki pridejo na trg,« je dejala. Od leta 2008 je samo na področju biotehnologije nastalo 70 novih podjetij, ki zaposlujejo, na področju zelenih tehnologij pa 110. »Imamo inovacijski potencial, a v strukturi gospodarstva se kaj dosti ne spreminja.« Mešlova je prav tako opozorila, da so ti rezultati posledica preteklih vlaganj in da gre pri tem za tek na dolge proge.

»Z inovacijami verjetno ne bomo rešili slovenskih gospodarskih razmer v nekaj letih, temveč v desetih, dvajsetih. Ljudi, inovatorje, moramo iz javnega preusmerjati v realni sektor. Če hočemo imeti ambiciozno gospodarstvo, moramo biti zelo odprti,« je opozoril Andraž Tori, soustanovitelj uspešnega slovenskega mednarodnega podjetja Zemanta, in poudaril, da moramo razmišljati o »kroženju možganov, in ne o njihovem begu«. Zdaj naše okolje ne dovoljuje pretoka ljudi iz tujine, po njegovih besedah pa ne motiviramo raziskovalcev, da bi sami ustanavljali podjetja. »Zmanjšati moramo tveganje in povečati ambicijo raziskovalcev,« je prepričan Tori, ki pogreša vizionarske kupce.

Ustanovitelj Tovarne izumov Atena Damijan Ružič pa pogreša štipendije za inovatorje, mecene, tiste, ki bi odkupovali patente: »Ljudje se bojijo vložiti denar v nekaj, za kar ni gotovo, da bo prinašalo denar.« Dejal je tudi, da izumitelji znajo izumljati, večinoma pa nimajo veščin, da bi inovacijo pripeljali do komercialnega izdelka. Zato je opozoril, da če hočemo imeti ideje, moramo imeti nekaj, kar bo ljudem, ki inovirajo, omogočilo normalno življenje. Ministra za gospodarstvo in razvoj pa je izzval, naj država enkrat vloži tudi v inovatorje, saj je prepričan, da se vsak evro, vložen v inovacije, izplača. »Vsaka družba ima to, v kar investira. Če bomo investirali v inovatorje, bomo inovativna družba.«

Pomoč in svetovanje izumiteljem, inovatorjem, podjetnikom ponujajo v inkubatorjih, a se tega po besedah direktorja najstarejšega slovenskega inkubatorja, Inkubatorja Sežana, Stojana Gorupa velikokrat ne zavedajo. Povedal je, da k njim prihajajo tudi podjetniki iz Italije, saj so konkurenčni in imajo dovolj velike proizvodne prostore. Poleg tega je z vidika davka na dobiček Slovenija ugodnejša, zatika pa se pri stroških dela. »Delo visokokvalificiranih kadrov je pri nas zelo obremenjeno,« je Gorupa dopolnil še Andraž Tori.

Minister Žerjav se je strinjal, da bi moralo biti delo manj obremenjeno: »Obremenitev je povezana z največjimi reformami na trgu dela. Če bi lani pokojninsko reformo sprejeli, bi naredili dober korak, a žal tega nismo hoteli. Še bolj pomembna je sprememba delovno-pravne zakonodaje, ki je v pripravi.«

Glede rebalansa proračuna je zagotovil, da obstoj inkubatorjev ni negotov. »Vse postavke v proračunu se sicer znižujejo, a to ne pomeni, da ne moremo biti s sredstvi, ki so na razpolago, učinkovitejši,« je prepričan. Rešitve pa, kot je dodal, iščejo tudi v bruseljski blagajni.

Po Žerjavovem mnenju je ključno spremljati nekoga od začetka do ustanovitve podjetja, enako velja tudi v prvem času delovanja mladega podjetja. »Mogoče so to davčne počitnice ali drugi instrumenti,« je dejal minister.

Okrogla miza na temo inovatorstva je bilo že enajsto srečanje v organizaciji uredništva medijske hiše Delo v okviru projekta Delo 2020. Tokrat je bila pripravljena v sodelovanju s podjetjem Siemens, ki po besedah njegove direktorice Medeje Lončar v raziskave in razvoj vloži štiri milijarde evrov na leto, od tega milijardo samo v nove, zelene tehnologije. Lani so bili prvi po številu prijavljenih patentov v Evropi. Po mnenju Lončarjeve je to ena od oblik, s katero se lahko Slovenija profilira v tujini.

Prijavi sovražni govor