Tiskane izdaje
Politolog Samo Uhan, z ljubljanske FDV, pravi, da so se po padcu Pahorjeve vlade v medijih in javnosti ustvarila pričakovanja, da bo gospodarska kriza na političnem prostoru sprožila učinek nihal, kot se je to zgodilo po Evropi. Torej, da bo levosredinsko vlado zamenjala desnosredinska. Ker se to ni zgodilo, Uhan sklepa, da volivci niso zahtevali obrata v ideološki paradigmi, temveč prihod nove politične paradigme, ki ne bo razmišljala le skozi optiko gospodarske rasti. »Pojavila se je zahteva po drugačni definiciji družbenega napredka, po redefiniciji tega, kdo naj za krizo plača in kdo bo pri tem sodeloval,« pravi Uhan. Glede krize pa največji problem vidi v tem, da jo poskušamo reševati z istimi sredstvi, ki so jo povzročila.
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, je ocenila, da padec LDS in Zaresa iz parlamenta še ne pomeni, da se je iz državnega zbora izselila tudi liberalna politika. Visoka pričakovanja pred volitvami pa so tudi posledica novih obrazov na državnem političnem prostoru, ki jih dejansko ne poznamo. Od politike pričakuje, da bo pri iskanju zakonskih rešitev upoštevala stroko. Za pozitivno je ocenila, da je v tem mandatu v državnem zboru tretjina žensk.
Andraž Zorko, partner in soustanovitelj agencije Valicon, ki dela javnomnenjske raziskave, je o rezultatu volitev dejal, da so se v dneh pred volitvami aktivirali volivci levice, a ta ni bila tako močna, kot je bila abstinenca volivcev, ki so še malo pred volitvami zatrjevali, da bodo volili SDS. »Janša je zelo slabo odigral v končnici,« meni Zorko. Ocenil je, da je volilno telo, ki se je leta 2008 iz LDS preselilo v SD, zdaj glasovalo za Pozitivno Slovenijo. »To je kontinuiteta, ne vidim nič novega,« pravi Zorko. Skrbi pa ga, da je manjših, res alternativnih strank vse manj, še te, ki so se vzpostavile, niso imele prave priložnosti.
Ustavnega pravnika Andraža Terška rezultat volitev ni presenetil, celotna kampanja pa se mu zdi vsebinsko prazna. Stranke so postale zgolj skrajšana pot do moči. »Sistem ne temelji na zaupanju, temveč na nezaupanju. Na volitvah ne podeljujemo zaupanja, temveč odgovornost. Samo tega politikom ni nihče povedal,« pravi Teršek.
Matjaž Zwitter, zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, meni, da ima Slovenija še veliko rezerv, a je bila slabo vodena, te rezerve pa lahko z novim zagonom znova aktivira. Problematično se mu zdi, da v državi elite ščitijo elite.
