Delo2020: Kdo bo služil z internetom?

Delova okrogla miza: Bi moralo biti na spletu vse zastonj?

sre, 15.02.2012, 18:00; spremenjen: 21:00

Ljubljana – Na 9. okrogli mizi projekta Delo 2020, ki jo je povezoval Lenart J. Kučić, novinar in komentator Sobotne priloge Dela, so se zbrani sogovorniki pogovarjali o tem, kdo bo služil z internetom. Bi moralo biti na internetu vse zastonj?

Sodelovali so Marko Crnkovič, namestnik urednice za digitalni razvoj in kolumnist Sobotne priloge, Gregor Rebolj, direktor in solastnik podjetja Klika,Tomasz Pirc, svetovalec za interaktivne medije in uporabniško izkušnjo v podjetju Innovatif, Marko Vrtovec, direktor marketinga in prodaje v podjetju Videotop in Mitja Mavsar, vodja uporabniške izkušnje pri D-Labs. Klepetali so v živo, brez Twitterja in drugih aplikacij.

Lenart Kučić je sogovornike k razpravi izzval z vprašanjem, ali se mediji tudi tokrat odločajo nerodno in napačno, ko vsebine zapirajo, kot so se takrat, ko so jih odpirali zaradi napovedane rasti prihodkov od prodaje oglasnega prostora.

Marko Vrtovec je predstavil primer podjetja Kodak, ki je pred dobrim mesecem šel v stečaj, čeprav je bil pred tem več kot sto let vodilni na svojem področju. »Kodak je pozabil, v kakšnem poslu je. Najprej so vedeli, da so v poslu ohranjanja trenutkov in čustev. Kasneje so prišli do sklepa, da so filmska industrija, to jih je pokopalo.« Drug primer je, kot pravi, New York Times, ki je vodilni v digitalnem svetu; vendar lahko s prihodki od oglasov v digitalnem svetu podprejo samo tretjino tiskanega uredništva.

Tomasz Pirc je izpostavil, da kupovanje časopisov od bralca, ki želi informacije, zahteva nek trud. Internet je to olajšal. Mediji so po njegovem tudi pozabili, da niso v istem poslu kot novinarji. »Novinarji kreirajo in plasirajo zgodbe na trg. Mediji pa uporabijo te zgodbe in delajo biznis s prodajo oglasov tistim, ki berejo novinarske zgodbe.«

Socialna omrežja so medijem postali konkurenčna po letu 2005, ko so blogi postali pomembni vsaj količinsko, če ne tudi kakovostno, kasneje pa s Facebookom in zlasti s Twiterjem. Marko Crnkovič pravi: »Zadnje dni mi je padel v oči članek, ki pravi, kaj vse so si časopisi pustili vzeti: male oglase, fotografije, novice z naslovne strani, novice iz skupnosti, prometne informacije, horoskop in stripe. Če smo samokritični, rečemo, da smo si to pustili vzeti; če smo realni, lahko rečemo, kako bi to lahko preprečili. Kaj ostane časopisom? Vsebina. Kakovostne zgodbe. Lahko so objavljene leta 1958 ali pa pred tremi minutami na twitterju.«

O uporabniški izkušnji, ki naj bi bila tista stvar, ki jo mediji lahko prodajajo, vsebina naj bi bila le nujni predpogoj, sta govorila Mitja Mavsar in Tomasz Pirc. »Uporabniška izkušnja je tisti, kar ostane na koncu uporabe v naši glavi. Želimo si jo deliti s prijatelji ali pa ne. Danes sem prvič opravil prijavo v Piano. Oglas se mi je prikazal že med registracijo. Zdelo se mi je, kot da se mediji prav trudijo, da grem na drugo spletno mesto, med tem, ko sem hotel plačati,« je izjavil Mitja Mavsar.

Tomasz Pirc pa je dodal, da mediji lahko prodajajo svoje specialistično znanje in arhive, ne pa distribucijskega kanala. »Novinar si želi, da bi njegov članek prebralo čimveč ljudi. Razumem, da hočejo zaslužiti, to je legitimno, toda v temelju je direktor medijskega podjetja v konfliktu z zaposlenimi, ko vpelje plačilni zid.«

Marko Crnkovič se je na izziv odzval z besedami, da je predsednik uprave v konfliktu, če ne zagotovi plač. »Bistvo je, da bralec hoče imeti informacijo zastonj. Jonasu je nekdo na Twitterju predlagal, naj se odpove 10 odstotkom honorarja, da bo vsebina zastonj. In Jonas mu je odgovoril: ti hočeš, da jaz tebi plačam internet?«

Bodo medije rešile tablice s svojo boljšo uporabniško izkušnjo? Gregor Rebolj je povedal, da so tablice postale distribucijski kanal z enostavnim načinom plačevanja. Dodal je še, da je 95 odstotkov uporabnikov pripravljenih vtipkati dve besedi, da pride do vsebin. Še ena raven višje pa je sistem zaklepanja vsebin Piano: pet odstotkov uporabnikov je pripravljenih plačati za te vsebine.

Na koncu je odzvenela misel Marka Vrtovca, da so ljudje pripravljeni plačati samo dve stvari: kar potrebujejo in kar ljubijo. Vmes ni ničesar. Če želijo mediji služiti z vsebino, jo bodo morali znati zapakirati na tak način, da bodo zadovoljili prvo ali drugo.

Povezane novice

Vsebina stane: Rajko Kenda
6. januar ob 15:00
Pričakujem, da bo za naročnike tiskane izdaje Dela dostop brezplačen, pravi Rajko Kenda.
Prijavi sovražni govor