Drsalna koraka za tek v vzpon

Zadnje nadaljevanje naše videošole teka na smučeh. Kako tečemo navkreber?

Primož Kališnik, Ante Orlić, Delo.si
pon, 06.02.2012, 09:00

Zahvala dr. Janezu Pustovrhu

Naše, dovolj odmevne (in menda prve v Sloveniji nasploh) videošole teka na smučeh bi ne bilo brez  strokovne podpore predstojnika Katedre za nordijsko smučanje na ljubljanski Fakulteti za šport, dr. Janeza Pustovrha. Prav njegov preprost scenarij in kakovosten praktičen prikaz na snegu sta nam pomagala, da smo naše delo uspeli oblikovati kot tekačem razumljivo napotilo; odzivi na naše početje so dobri.

Vsem "učencem", ki so nas spremljali v januarju in prvem tednu februarja, se zahvaljujejo za pozornost.

***

Dr. Janez Pustovrh, predstojnik katedre za nordijsko smučanje na fakulteti za šport je tudi avtor prispevka o klasični tehniki teka na smučeh na februarski številki Poleta fit. V obširnem prispevku v Poletu fit predstavlja strokovnjak za teke načine ogrevanja in privajanja na opremo, različne načine drsenja v smuku, elemente klasične tehnike teka z diagonalnim korakom ipd. Avtor v Poletu fit opisuje tudi vaje, ki jih lahko smučarji izvajajo v parih in s tem hitreje napredujejo v tehniki tekaškega koraka.

V prostem slogu (tudi: drsalna tehnika, skating) sta na voljo dva načina teka navkreber; uporabljamo krajši dvojni drsalni korak in drsalni korak z diagonalnim delom rok.

Krajši dvojni drsalni korak nam pri teku navkreber ne bo povzročal težav - gre pravzaprav za našemu telesu najbolj prijeten način premikanja pri teku v hrib in telo dobesedno samo najde tak način gibanja: najprej odriv, nato se zapeljemo po eni in potem še po drugi smučki, nato sledi nov odriv.

S takim korakom tečemo v položne in daljše klance in če je naša tehnika že izpopolnjena, bo precej spodobna tudi naša hitrost premikanja navkreber. Potrebno je le paziti, da se po obeh smučeh zapeljemo, ne samo da jih polagamo na sneg. Če je prenašanje teže s smučke na smučko tako, kot je treba, to ne bi smela biti prevelika težava - seveda pa za to potrebujemo kar nekaj vaje.

Pri koraku z diagonalnim delom rok pa se s  palicama odrivamo  izmenično (leva-desna) in ne soročno, kot je sicer običajno pri drsalnem koraku. Čeprav se na prvi pogled zdi zapleteno, je v resnici precej peprosto, vse je zelo podobno občutku, kot bi s pohodnimi palicami hodili v strmino.

In za tek v hudo strmino je ta korak tudi najboj primeren - uporabimo ga takrat, ko nam za običajno soročno odrivanje zmanjka moči. Z izmeničnim odrivanjem se lahko tudi odpočijemo med tekom navkreber, ko tečemo s krajšim dvojnim drsalnim korakom.

In: v hudi strmini bomo z izmeničnim delom rok hitrejši, kot bi bili sicer s soročnim odrivanjem.

Vseeno pa ne pozabite: tečemo z močjo nog, tudi navkreber.

 

 

 

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se