Primož Kališnik, Ante Orlić, Delo.si
V prostem slogu (tudi: drsalna tehnika, skating) sta na voljo dva načina teka navkreber; uporabljamo krajši dvojni drsalni korak in drsalni korak z diagonalnim delom rok.
Krajši dvojni drsalni korak nam pri teku navkreber ne bo povzročal težav - gre pravzaprav za našemu telesu najbolj prijeten način premikanja pri teku v hrib in telo dobesedno samo najde tak način gibanja: najprej odriv, nato se zapeljemo po eni in potem še po drugi smučki, nato sledi nov odriv.
S takim korakom tečemo v položne in daljše klance in če je naša tehnika že izpopolnjena, bo precej spodobna tudi naša hitrost premikanja navkreber. Potrebno je le paziti, da se po obeh smučeh zapeljemo, ne samo da jih polagamo na sneg. Če je prenašanje teže s smučke na smučko tako, kot je treba, to ne bi smela biti prevelika težava - seveda pa za to potrebujemo kar nekaj vaje.
Pri koraku z diagonalnim delom rok pa se s palicama odrivamo izmenično (leva-desna) in ne soročno, kot je sicer običajno pri drsalnem koraku. Čeprav se na prvi pogled zdi zapleteno, je v resnici precej peprosto, vse je zelo podobno občutku, kot bi s pohodnimi palicami hodili v strmino.
In za tek v hudo strmino je ta korak tudi najboj primeren - uporabimo ga takrat, ko nam za običajno soročno odrivanje zmanjka moči. Z izmeničnim odrivanjem se lahko tudi odpočijemo med tekom navkreber, ko tečemo s krajšim dvojnim drsalnim korakom.
In: v hudi strmini bomo z izmeničnim delom rok hitrejši, kot bi bili sicer s soročnim odrivanjem.
Vseeno pa ne pozabite: tečemo z močjo nog, tudi navkreber.