(VIDEO) Amadou & Mariam: slepa glasbena popotnika

Občinstvo bo vstopilo v sobo popolne teme, a polno podob, ki jih glasbenika nosita v svojem glasbenem občutenju.

Objavljeno
12. april 2013 23.11
Tanja Cirman, Delo.si
Tanja Cirman, Delo.si

Slepa malijska glasbenika si že dobrega pol stoletja delita glasbeno in ljubezensko pot, v Cankarjevem domu pa bosta v nedeljo, 14. aprila, v svoj svet teme in glasbenega občutja popeljala tudi obiskovalce. Koncert Eclipse je namreč doživetje v popolni temi, a z vsemi čutili. Razene tistega, za katerega sta (morda) prikrajšana naša sogovornika.

Delujeta umirjeno in popolnoma usklajeno, nujni odgovori so glas enega. In preden vas zamika, da se z njima na koncert potopite v njun svet teme, vam za uverturo ponujamo pesem, ki sta jo zapela na intervjuju. V videoprispevku si lahko pogledate pogovor z glasbenim parom v francoskem jeziku. V pisni obliki pa je povzetek tega pogovora.

Nedeljski koncert bo za obiskovalce zelo posebna izkušnja, toda stopili bodo pravzaprav v vaš svet. Kako bi ga opisala?

Vstopili bodo v sobo popolne teme, v kateri bodo poskušali najti nov način čutenja glasbe. Poslušalec mora v temi najti nov način občutenja glasbe in to je ta pomembna razlika.

Znano dejstvo je, da posameznik, ki ima manko enega od petih čutil, druge razvije mnogo boljše. Slepota tako razvije druga čutila. Kako vidva doživljata glasbo?

Za razliko od drugih glasbenikov, naju poslušanje glasbe v temi sili v večjo koncentracijo. To, da ne vidiš, ti resnično razvije druge čute. Ko poslušava glasbo, v glavi vidiva mnogo podob, saj nisva slepa od rojstva. Mariam je oslepela pri petih letih, sam pa pri petnajstih. S poslušalci želiva deliti občutek, videnje te slike, ki jo nosiva v spominu. Z to podobo ustvarjava svoj lastni svet, ki ga deliva z drugimi. Glasba je za naju potovanje v kraje, ki se jih spominjava.

Kako komunicirata med seboj, kadar ustvarjata glasbo?

Glasbo ustvarjava ločeno, ko piševa besedilo se usedeva skupaj. Sama raje delam ponoči, Amadou pa zgodaj zjutraj. Imava enak glasbeni okus. Všeč nama je blues, rock, francoska, kubanska glasba ...

Kako se pregovor ljubezen je slepa odraža v vajinemu primeru?

Zaljubiš se lahko v nekoga, ki ga še nikoli nisi srečal, a se zaljubiš v njegovo ime, delo ... Zaljubiš se brezpogojno in ne veš, kdaj te doleti. Da bi se zaljubil, ne potrebuješ lepote, to je nekaj, kar preprosto občutiš.

V vajinemu primeru to res drži, kajne?

Da. Zbližala naju je glasba. Jaz sem se zaljubila v njegov glas in kako je igral kitaro. Spoznala sva se na Inštitutu za slepo mladino v Bamaku, kjer sem jaz poučevala petje. Amadouju je bil všeč moj glas. Tako sva se spoznala in nikoli več ločila.

Za konec pa še eno bolj resno vprašanje. Kako komentirate politično situacijo v Maliju?

Začetek krize je bilo veliko presenečenje, ker tega ni pričakoval nihče. Pomagale so nam zunanje države, še posebej Francija, ki poskuša vzpostaviti teritorialno neodvisnost. Mali je brez moči. Situacija je zelo stresna, vsi pa si želimo mir.

Kakšni pa so pogoji za glasbeno ustvarjanje?

Ob začetku krize so na severu prepovedali igranje glasbe, zato so se vsi glasbeniki preselili na jug. V takšni situaciji kot je zdaj, pa je težko ustvarjati glasbo, saj se morajo prebivalci Malija ukvarjati z osnovnim preživetjem. Sicer glasba ni prepovedana, a zaradi strahu pred terorizmom ni veliko koncertov.