Tiskane izdaje
Ampak zakaj preprosto ne bi uporabili posnetkov z letala, ju vprašam. »Gre za lovljenje vmesnih pogledov, tistih, ki jih ne more ujeti snemalec s tal niti se jim ne more približati kamera na običajnem helikopterju. Midva prideva z modelom zelo blizu objekta, naslednji trenutek pa že ujameva pogled iz zraka,« razloži Ajda. In ko to počneta, sta oba na tleh? »Seveda, to je radijsko vodeni helikopter, na katerem je pritrjena kamera. Jaz vodim helikopter, Ajda upravlja kamero in sliko spremlja z virtualnimi očali,« pove Nejc.
Osumljena vohunstva
Ko so delali za alpinistični film Sfinga, so vso opremo zvlekli na Triglav, snemali so okoli Aljaževega stolpa. A tudi prenašanje opreme za daljinsko vodene helikopterje ni šala. »Rada potujeva in kamorkoli greva, poskušava vzeti opremo s seboj, navadno nama sicer uspe vzeti le manjši helikopter, drugi so pretežki za letalsko prtljago. Letos smo deskali na valovih na Šrilanki in seveda sva hotela posneti naravo, riževa polja, plantaže čaja, templje in lepe plaže. A kar nenadoma so naju obstopili vojaki in naju začeli popisovati, pregledovali so kamero, spraševali vse mogoče podrobnosti. Ker je bila tam pred kratkim vojna, imajo še vedno veliko vojaških oporišč in so mislili, da sva vohuna. Nastala je kar velika drama, a ko so pregledali posnetke deskanja in plaž, so videli, da nič nočeva,« v smehu pripoveduje Ajda.
Kaj poleg šrilanške vojske pa še lahko ovira takšno snemanje? »Ptiči. Ves čas napadajo helikopterje. V Ljubljani golobi, v Kopru pa galebi, ki se zberejo v jate in se začnejo zaganjati. Mene je vedno strah za ptiče in helikopter, ker res ne veš, kdo bo v tem spopadu zmagal,« malo za šalo in malo zares pripoveduje Ajda. »In seveda ne moreva snemati nad ljudmi, treba je biti zelo pazljiv in že vnaprej vse pregledati in pripraviti teren, da se ne bi kaj zgodilo,« dodaja Nejc.
Iskanje novih pogledov iz zraka
Poznata se od 15. leta, par sta tudi zasebno, bila sta sošolca na fakulteti za multimedije in oba že dolgo zanima tehnika. Nejc je modelar od otroštva, ves čas je sestavljal radijsko vodena letala in čolne. »Še dobro, da jih je, ker mora tudi zdaj ves čas nekaj popravljati. Pri najinem delu pride modelarsko znanje še kako prav,« pravi Ajda. Že pred leti je Nejc na svoje staro letalce pritrdil kamero in poskusil snemati, seveda se je vse treslo. Tehnika se je nato razvijala skupaj z njegovimi željami, kupil je prvi daljinsko vodeni helikopter, a kmalu ugotovil, da morata to početi dva človeka. Tu se je priključila Ajda in odprla sta podjetje Helivideo. Že dobro leto se s tem ukvarjata zares, prva investicija v nakup opreme je bila kar velika, zdaj lahko rečeta, da so stroški in prihodki izenačeni. Poleti jima gre dobro, zavedata pa se, da bo teže pozimi, ko snemanje v naravi ovira vreme. »A naju to zares veseli. Če imaš dobro idejo, moraš vsaj poskusiti, da bi jo uresničil, s službami je za našo generacijo težko. Je pa to delo tudi veliko bolj prijetno, delala sem v pisarni in tega ni mogoče primerjati z užitkom pri delu zdaj. Ves čas potujeva, sva na terenu, no, pozimi je včasih malo mrzlo,« se nasmehne Ajda.
»Mnogi naju sprašujejo, ali sem jaz to izumil, seveda je odgovor ne, vse lahko kupiš. In jaz bi si najbolj od vsega želel, da se mi ne bi bilo treba toliko ubadati s tehniko, temveč le s snemanjem. Da bi lahko ves čas razmišljala o tem, kako odkriti nove načine snemanja, nove poglede iz zraka. Zračnih posnetkov je veliko, treba je biti inovativen,« razloži Nejc.
Slovenija, kje pa je to?
Strinjata se, da najraje snemata šport, deskanje na snegu, na valovih, skejtanje, motokros, gorsko kolesarstvo, čeprav je to najtežje, ker se hitro dogaja, ujeti moraš trenutek. »Tudi midva sva športnika, deskava, kajtava, veliko najinih prijateljev se ukvarja z ekstremnimi športi,« razlaga Nejc. In kaj je največ, kar lahko na tem področju dosežeš? »Lahko postaneš velik profesionalec, snemaš Bondove filme. Te helikopterje veliko uporabljajo v Hollywoodu, vse bolj zaželeni so v filmski industriji. No, za začetek greva danes na Jesenice, iz zraka bova snemala proizvodnjo v tovarni. Čaka naju tudi potovanje na Kanarske otoke, na Portugalskem bova snemala deskanje na valovih, v Španiji rolkarski dokumentarec, dogovarjamo se za snemanje v parku za ekstremne športe v Dubaju, snemala bi tamkajšnji orjaški umetni val za deskarje. Z različnimi naročniki načrtujemo tudi snemanje v Ameriki, a dokler nimava v roki letalske vozovnice, ni nič gotovo,« pravi Ajda.
Za zdaj njuna baza ostaja Slovenija. »Posel tako ali tako poteka prek spleta, vidijo najine posnetke in naju poiščejo,« pravi Nejc. »Klicali so naju iz Bostona, ali bi prišla snemat, a na koncu se jim je zaradi stroškov letalskega prevoza seveda bolj splačalo najeti ameriško ekipo. Veliko ljudi nama piše, da jim je všeč najino promocijsko gradivo, in šele ko jim odgovorim, ugotovijo, iz kod sva. In večinoma odgovorijo: vau, Slovenija, kje pa je to?« se smeji Ajda.
