Ali bi morali Slovence bolj spodbuditi, naj glasujejo na evropskih volitvah?

Nedelovih sedem odgovarja.

Objavljeno
26. april 2014 20.01
Slovenska, EU zastava in rože na oknu enega od lokalov v Ljubljani, 3.aprila 2013.
Redakcija Nedela
Redakcija Nedela

Mateja Kožuh Novak, zagovrnica pravic starejših

V Zvezi društev upokojencev Slovenije se zelo trudimo spodbuditi članstvo, da bi se udeležilo evropskih volitev. Razlogov je več: starejši v Sloveniji potrebujemo svojega predstavnika v Bruslju. Naši politiki se prevečkrat izgovarjajo na Bruselj, zato je dobro imeti tam nekoga, ki ve, kaj se res dogaja. Tretji razlog je najpomembnejši: v Sloveniji je upravičeno veliko slabe volje, ker je nekdaj cvetoča država pristala tako nizko. Vsi prizadeti se morajo zavedati, da so volitve tiste, ko lahko odločajo, kdo jih bo zastopal na ravneh, kjer se odloča o njihovi usodi. Kdor ni pripravljen izkoristiti te možnosti, mora nehati tarnati in se jeziti na »nesposobne« in »skorumpirane«.

Jure Alpih, publicist

Rad bi verjel, da so volitve v evropski parlament resen izbor najboljših sinov in hčera slovenske matere, da po vseh svojih močeh in vesti zastopajo interese Slovenije v najvišjem zakonodajnem telesu naše skupne Evrope. Rad bi verjel, da so vsi kandidati od Igorja Lukšiča in Jožeta Mencingerja do Zorana Trojarja predani svojemu poslanstvu, da resno mislijo in verjamejo besedam, ki jih govorijo, in da ne iščejo le sanjske službe, bogate sinekure. Rad bi verjel, da tri stotnije nekdanjih predsednikov vlad in ministrov na večni poti med Brusljem in Strasbourgom ni le pospravljenih v preplačan debatni klub, temveč da so resnični seniorski think tank naše nove integrirane domovine. Rad bi verjel, da osem bolj ko ne skreganih slovenskih poslancev lahko v 760-članskem parlamentu karkoli doseže.

Igor E. Bergant, novinar

W. Churchill je dejal, da demokracija ni niti popolna niti vsevedna. Pri (strankarski) demokraciji gre za najslabšo obliko vladanja, če izvzamemo vse druge, ki jih je človeštvo preizkusilo. To podpišem. Pa tudi misel nemškega blogerja C. Weilmeierja, da je volilna abstinenca slaba. Ni protest, ampak odpovedovanje protestu in tiha podpora elitam. Če revni, brezposelni ali razočarani svoj glas vržejo proč, bo politična kasta – ne glede na barvo in predznak – dosegla namen. Godrnjanje nad (slabo) izbiro je le (slab) izgovor za pasivnost. Zato pa imamo vse bolj tretjerazredno združbo na oblasti in pod njo: volilna udeležba kaže kakovost naše odločitve in izkoristek naših potencialov.

Dragan Petrovec, kriminolog

Morda bi nas bilo treba bolj spodbuditi za domače volitve. Dvajset let pretežno slabih izkušenj nam ni odprlo oči. Ko še ni bilo vsesplošne krize, smo že pripravljali teren za delitve na premožne in revne; uničevali smo človeška življenja v desettisočih; izključevali smo vse po vrsti, ki niso spadali v našo bližino. Evropa v marsičem ni boljša. Ne vem, ali jo je mogoče spreminjati, kot smo včasih »od znotraj« partijo. Če bi vztrajal v načelni drži, bi rekel – da, pojdite in poskusite kaj narediti. Realna perspektiva pa je verjetno postop­no rahljanje vezi in potem razpad. Za spomin in v poduk pa bi morali shraniti vsaj nekaj sodb ESČP na naš račun.

Dušan Jovanović, režiser

Za mastno plačo, ki v nekaj letih nanese skoraj toliko kot dobitek na lotu, se grebejo celo predsedniki strank. Ljudstvo ve, da pri tej tekmi ne gre za kakšne visoko leteče principe, ampak za strankarski prestiž, politične točke za domačo rabo in nagrajevanje zvestih strankarskih bojevnikov. Zato te volitve ne pomenijo nič in ne morejo pritegniti volivcev. Pobuda državljanske akcije Sanjska služba mi je simpatična, ker razkrinka to politično hinavščino in reče bobu bob: žreb za jackpot je najbolj pravična izbira. Fantje zaradi lepšega sicer nekaj nakladajo o neposredni demokraciji, a to ne pokvari dobro merjenega udarca v trebuh politične nomenklature.

Luka Novak, publicist in pisatelj

Vsake volitve so priložnost, da odločamo o svoji usodi. Morda nam je evropski parlament še najbolj oddaljen, ne pozabimo pa, da so demokratične volitve vanj svetlobna leta oddaljene od vlakov poslancev v ljudsko skupščino SFRJ. Je pa splošen evropski pojav, da so ljudje naveličani blokovskih političnih delitev in to izražajo z neudeležbo. A to še ni razlog, da bi vrgli puško v koruzo. Opcij je vseeno veliko, hkrati pa se obnašajmo državotvorno, saj poslanska ni nobena »sanjska služba«, ki bi jo lahko zadeli na loteriji: dnevi v bruseljski birokraciji so sivi in dolgi, predvsem pa odgovorni, saj nam EU-direktive življenje krojijo precej bolj, kot si morda mislimo.

Karel Gržan, duhovnik

Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih (Mt 22,14), ki bodo namesto nas krojili evropsko politiko in z njo našo prihodnost. Velika množica volivcev lahko izbere dobre poslance, malo volivcev pa običajno slabe (samo tiste »naše«, ki običajno mislijo le na »naše« – sebe, ne pa na skupno dobro). V teh dneh sem opazoval orla, ki biva na skalni pečini blizu mojega doma. S svojim izostrenim pogledom vedno izbere najboljše za svoje preživetje. Lahko nam je zgled: izostrimo pogled in za preživetje družno izberimo najboljše (kar je mogoče). Prepričan sem, da se je pomembno udeležiti volitev ter s tem drugim in sebi nakazati smer v človeka vrednejše življenje.