Boste za valentinovo obdarovali svoje najljubše?

Odgovarjajo: Jure Apih, Igor E. Bergant, Dušan Jovanović, Luka Novak, Ivan Štuhec, Marta Kos Marko, Mateja Kožuh Novak.

Objavljeno
10. februar 2013 13.32
reu/VALENTINE-FLOWERS/
R. N., Nedelo
R. N., Nedelo
Jure Apih, publicist

Priznam, močno sem distanciran od novokomponiranih, iz Amerike uvoženih potrošniških praznikov, od materinskega in očetovskega dne, bučaste noči čarovnic, Coca-Colinega pajacastega Božička do pocukranega Valentina. Svečana naši medvedi še spijo, petošolci o zimskih počitnicah šele sanjajo, cestarji pa se še vedno čudijo, od kod pozimi sneži. Slovenski ptički se ženijo na Gregorjevo, ko se v sušcu že pomladni sokovi prebujajo. Takrat je pravi praznik zaljubljencev.

Igor E. Bergant, novinar

Glede tega imam mešane občutke. Po eni strani se mi zdi praznik globalno-komercialno vsiljen, po drugi strani pa le gre za ljubezen. Iz nje se ne kaže norčevati! Skratka, za Slovence, med katerimi mnogi strastno ljubijo vzajemno sovraštvo (SLOVEnia-TO-HATE), je praznik v bistvu dober, obračanje denarja pa koristi gospodarstvu. Saj so tudi trgovci naši. Sam se bolj ravnam po načelu, da je treba ljubezen do najljubših izkazovati po možnosti vsak dan, sploh, ko ni ravno valentinovo. P. S.: Enako velja tudi za poganjanje ekonomije. P. P. S.: In kako bi se šele lahko ljubili, če bi znali echt-slowenische ljubezensko-sovražne izmisleke (Klugscheissereien) donosno unovčiti v globalnem izvozu!?

Dušan Jovanović, režiser

Izvor valentinovega sega v čas starega Rima, kjer so na 14. februarja slavili Lupercalijo. To je bil pastirski festival, ki je častil plodnost. Praznik je bil nekoč povezan z naključno seksualnostjo in razbrzdanostjo. Krščanstvo je 14. februar spremenilo v dan sv. Valentina. S tem je praznik izgubil svoj dionizični značaj in se preoblikoval v praznik romantične ljubezni. Od romantike do dobičkonosnih poslov pa je v kapitalizmu samo korak. Valentinovo je dan posladkanih voščilnic s kupidi in prebodenimi srci, dan cvetličarjev in izdelovalcev nakita. Najbolj kičast dan v letu.

Luka Novak, publicist


Ker je moji ženi ime Valentina, se moram vsaj formalno spomniti na ta praznik, saj takrat goduje (in čeprav se ona mojega godu nikoli ne spomni). Imam pa lep spomin, kako sva s sinom Nikolajem za valentinovo oddajo pekla makarone, tiste pisane francoske piškote, da bi jo presenetila. Na ta dan se menda po prekmurski šegi ptički ženijo in zato v grmičevju puščajo različne drobne pozornosti, ki jih potem moja družina išče po rahlo zmrznjenih parkih, medtem ko bentim, kaj spet po nepotrebnem rinejo v to grmovje. Ampak najbrž jim je to veselje treba pustiti, saj se izpod vejevja vračajo s čokoladicami, ki potem čudežno izginjajo, ko otroci spijo, pa četudi je to le še en kičast praznik.

Ivan Štuhec, teolog

Valentinovo je dan zaljubljencev. Mene je to že minilo, tako da naj ga praznujejo tisti, ki so mladi in zaljubljeni. Jim privoščim. V naši mladosti in časih zaljubljenosti ni valentinovo pomenilo nič, tako da ga tudi takrat nisem praznoval, če tudi bi bil razlog za to. Še manj pa je bil v danes opevanih zlatih socialističnih časih to potrošniški dan.

Marta Kos Marko, poslovna trenerka

Ne bom obdarovala najljubših niti najljubšega. Z možem Aaronom prav nič ne potrebujeva zunanjih impulzov, da si izkaževa ljubezen. Prav zanimivo je, kako smo se po osamosvojitvi hitro navzeli skomercializiranih »praznikov«, s katerimi služijo zlasti cvetličarji in prodajalci bonbonier, in jih sprejeli za svoje. Kritično, brez premisleka, tako kot se je zgodilo z marsikatero slabo stvarjo, ki je prišla iz kapitalističnega zahoda. Po drugi strani: če je komu to všeč, naj uživa, mu/ji privoščim.

Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših

Komercializacija praznikov mi je vzela veselje tudi do največjih praznikov. Valentinovega tedaj, ko je bila mlada naša generacija, nismo poznali. Prepuščam ga mladim, da jim bo morda vsaj en dan uspelo pozabiti na to, da nimajo služb, da so slabo plačani, da država jemlje socialne pravice ...