Dežela, ki ponuja veliko več kot le templje in grobišča

Na seznam najbolj ugodnih des­tinacij za leto 2013 (na katerem se je med deseterico znašla tudi Slovenija) so pri Lonely Planetu, najbolj znanem izdajatelju turističnih vodnikov, uvrstili tudi Kambodžo. Cene v Kambodži so sicer daleč od tistih, ki so jih popotniki tam plačevali pred desetletjem, a kljub širjenju turizma je potovanje tja za naš žep še vedno zelo poceni. Cene nastanitve in popotovanja so lahko z malce iznajdljivosti tako ugodne, da na dan zapravite manj kot 25 ameriških dolarjev, pa si kljub vsemu privoščite tudi kakšno pivo angkor in ne spite v največjih luknjah.

Kambodža, soseda Tajske, Vietnama in Laosa, ima približno 15 milijonov prebivalcev in je dovolj majhna, da kljub ponekod precej slabim cestnim povezavam (s pomočjo tujih držav so sicer precej posodobili cestni sistem, tako da je večina glavnih prometnic zdaj asfaltiranih) popotnik že v dveh tednih lahko obišče največje znamenitosti, se preizkusi na kakšnem trekingu in si privošči nekaj dni oddiha na obali.

Cene avtobusnih prevozov so razmeroma nizke, je pa treba pri načrtovanju poti upoštevati, da čas vožnje nikoli (!) ni tak, kot zatrjujejo. Namesto osem boste na avtobusu najbrž preživeli od 10 do 12 ur, na to se je preprosto treba navaditi. V Kambodžo je sicer najlaže prispeti iz Tajske. Zaradi nizkocenovnega letalskega prevoznika Air Asia je celo potovanje po zraku v tem delu Azije, če smo malce prilagodljivi, postalo zelo poceni.

Templji Angkor

Ko popotnik obišče spektakularni arheološki park pri Siem Reapu in Angkor Wat, ga bo najbrž na vseh prihodnjih potovanjih primerjal z drugimi arheološkimi najdišči in bil nemalokrat razočaran. Zakaj? Nikjer na svetu ni večjega in bogatejšega kompleksa templjev kot tu. Obdobje angkorske vladavine od 9. stoletja naprej je namreč za seboj pustilo ostanke množice hindujskih in budističnih templjev, Angkor pa je bil po mnenju strokovnjakov največje predindustrijsko mesto, ki se je s svojo razvejeno infrastrukturo raztezalo na več kot 1000 kvadratnih kilometrih. Presežkov še ni konec. Najbolj znani med templji, Angkor Wat, ki krasi zastavo Kambodže, velja za največji verski objekt na svetu.

Večino najpomembnejših in najbolje ohranjenih templjev v arheološkem parku, ki leži nekaj kilometrov od mesta Siem Reap, je mogoče obiskati že v enem dnevu. Mogoče, a če vas zgodovina vsaj malo privlači, si za njihov obisk vzemite vsaj dva dni. Bodite pa pripravljeni na to, da si boste najbolj obiskane delili z velikimi skupinami kitajskih turistov. Če bi se jim radi vsaj deloma izognili, je najbolje priti dovolj zgodaj. Park sicer na leto obišče približno dva milijona turistov. Med najbolj obiskanimi templji so Angkor Wat, Bayon z 216 kamnitimi glavami in Ta Prohm, ki si ga je nazaj prisvojil gozd – tu so posneli več prizorov filma Tomb Raider.

Polja smrti in Rdeči Kmeri

Najtemnejšo plat zgodovine je mogoče spoznati na poljih smrti po vsej Kambodži. Med letoma 1975 in 1979 je v teh množičnih grobiščih (po nekaterih podatkih jih je približno 20.000) pod vladavino Rdečih Kmerov domnevno končalo do tri milijone ljudi – v državi, ki je imela takrat osem milijonov prebivalcev. Genocid, za katerega je bil odgovoren kamboški Hitler Pol Pot, je bil tako brutalen, da mnogi mladi Kambodžani preprosto ne verjamejo, da se je sploh zgodil. Agrarni socializem Rdečih Kmerov je temeljil na zavračanju družine in vsega, kar po njihovem mnenju ni bilo v korist države – najbolj so oblast motili izobraženci, saj so mislili s svojo glavo. Teh so se znebili najprej.

Kako krut je bil ta režim, spoznate v najbolj znanem in obiskanem grobišču v glavnem mestu Phnom Penh. Na poljih smrti pri vasi Choe­ung Ek je tudi največji spomenik žrtvam. Tam popotnik izve vse o tistih, ki so odgovorni za genocid (nekateri so bili za svoje početje obsojeni šele v zadnjih letih), njihovih metodah in grozodejstvih, ki jih je pretrpel ta narod. Obiska vreden je tudi nekdanji zapor, muzej genocida Tuol Sleng.

Kambodža pa je še precej več kot množica templjev in grobišč. Med najbolj izjemnimi provincami sta Mondulkiri, ki slovi po trekingu, slonih in svojih slapovih, in Ratanakiri z naravnim parkom in neskončnimi možnostmi za treking. Te dve provinci sta divji vzhod Kambodže, precej pohodnikov zaide tja tudi le zaradi mesta Kratie ob Mekongu, kjer je mogoče videti rečne delfine. V tem delu Kambodže je sicer potovanje zaradi slabših cestnih povezav počasnejše.

Obala Kambodže je gotovo ena od lepot te dežele, ki jo je vredno obiskati čimprej. Čudovitih plaž in zanimivih obmorskih krajev se množični turizem za zdaj še ni polastil, z novimi letalskimi povezavami s Sihanoukvillom in hotelčki, ki že poganjajo kot gobe po dežju, bo turistov iz leta v leto več.

Eden največjih razlogov za obisk Kambodže pa so zagotovo njeni ljudje. Celo v najbolj turističnih krajih, kot so templji Angkor, kjer vas oblegajo prodajalci vsega mogočega, se nasmehi zdijo iskreni, ljudje pa prijazni, kakor da ne bi bili pretrpeli enega največjih terorjev v človeški zgodovini. Na podeželju pa se med njimi počutite še bolj dobrodošle. Predvsem otrokom se nasmeh čez cel obraz razleze že, če jim med vožn­jo pomahate v pozdrav. Vsakemu popotniku se globoko vtisnejo v spomin.