Dobra priprava je pol uspeha

Strategija preživetja: Po dvajsetih letih dela v vrtcu je šla na svoje – kuhat z otroki.

Objavljeno
29. marec 2014 18.45
Karolina Vrtačnik
Karolina Vrtačnik
Dvanajst let je bila Bogdana Štepec v varni službi pomočnice vzgojiteljice. Delo je imela zaradi otrok nadvse rada, a želela si je biti več z družino. Najprej je prestopila v moževo podjetje, pred letom dni pa ji želja, da bi vodila otroške kuharske delavnice, ni dala miru. Pogumno je šla čisto na svoje, odprla je s. p. in Lonček kuhaj se je rodil. Sredi Mengša ob popoldnevih otroke (in vse pogosteje odrasle) vabi med piskrčke in zgodbice. Skoraj kot v kakšni pravljici.

Bogdana se je v Mengeš primožila iz Ljubljane. Kljub temu ni pomišljala, kje bo odprla svoj Lonček kuhaj: v Mengšu! Čeprav je v Ljubljani gostota prebivalstva precej večja, pa tudi kupna moč je boljša, se je odločila poiskati lokacijo sredi sedanjega domačega kraja. Ni je skrbelo, ali bo v Mengšu dovolj strank. In ali bo nadstandardna dejavnost, kar kuharske delavnice v času krize gotovo so, sploh prinašala denar. Verjela je v svoje sanje in jih uresničila, ker si je želela v življenju početi tisto, kar jo osrečuje. V tem primeru tudi uspeh ne more izostati, je prepričana sogovornica.

Podroben poslovni načrt

Simpatična črnolaska pravi, da je zamisel v njej zorela nekaj let. Čeprav ji je delo v domačem podjetju omogočilo, da je svoj urnik prilagajala družini, je ni osrečevalo, pa še stik z otroki, kakršnega je imela v vrtcu, je vse bolj pogrešala. Zato je ob obiskih rada kaj skuhala prav zanje – in šlo je v slast. Prijatelji so jo spodbujali, naj že vendar začne kuhati še za koga, ko pa je vse tako dobro. In se je opogumila, a premišljeno. Preden je odprla samostojno dejavnost, je šla na izobraževanje za bodoče podjetnike. Tam je voditeljico navdušila z že izdelano celostno grafično podobo, ki si jo je zamislila. Vodja tečaja je poudarila, da je to pomemben element na poti do uspeha, in menda Bogdanino pripravo še zdaj navaja kot vzor bodočim rodovom podjetnikov. Ko se je sogovornica podajala na samostojno pot, je poslovni načrt napisala premišljeno. Najprej seveda finančni del. Ovrednotila je, koliko jo bo stal nakup osnovnih sredstev, koliko najemnina in drugi tekoči stroški … To je osnova, je poudarila, če tega ne bi poznala, ne bi niti vedela, ali sploh lahko gre na svoje, ne da bi že začela z izgubo. Načrt je predebatirala z možem, pa tudi na delavnicah, ki se jih je udeležila ob ustanovitvi podjetja. Naredila je kalkulacijo, najprej za otroški program. Pokazalo se je, da je še kar točno računala, doda med smehom, čeprav je v praksi tudi nekaj improviziranja. Prav tako jo odlikuje vztrajnost, nikoli se ne vda, nikoli še ni vrgla puške v koruzo.

Med ustanavljanjem podjetja ni zadevala ob kakšne posebne ovire, niti birokratskih ni imela. Pravi, da najbrž tudi zato, ker gre za dejavnost, za katero ni treba veliko papirjev. Je pa vesela, ker se ji trud zadnjega leta po malem vrača tudi finančno. Približno za minimalno plačo se že nabere na mesec.

Brez improvizacije

Lonček kuhaj je torej nastanjen v središču Mengša, tik ob občinski stavbi in Špas teatru. Parkirati je mogoče tako rekoč pred vrati, kar je zagotovo prednost tudi za ljubljanske obiskovalce, ki do Mengša hitro prispejo. Za Bogdano pa je prednost v tem, da jo lahko otroka vmes obiščeta ali pa sama malo skoči domov. Novi izziv je namreč družinski urnik postavil na glavo: ko sta 15-letni Matevž in sedemletni Urban v šoli, ima sama največ časa. Popoldne pa je pogosto zdoma, ker takrat potekajo delavnice. In tudi v soboto dopoldne.

Bogdana se na vsako delavnico temeljito pripravi. Prepričana je, da se tudi zato obiskovalci vračajo. Pri njej ni improvizacije. Recepte, ki jih ima v glavi, najprej preizkusi in nato napiše. Če je popoldne na urniku otroška rojstnodnevna kuharska delavnica, se že vnaprej kar se da temeljito pripravi in okrasi prostor. Vmes steče domov, da preživi nekaj časa z družino, nato se veselo vrne v svoj Lonček kuhaj in se prepusti kuharskim dogodivščinam.

Naša sogovornica se je v zadnjem letu popolnoma predala delu. Zelo rada se namreč izobražuje na različnih kuharskih delavnicah, saj tako pridobi novo znanje, zagon in motivacijo. Čeprav se je na začetku, ko so ustvarjali celostno podobo Lončka kuhaj in opremljali prostor, zelo zabavala, se je potihoma spraševala, ali se je odločila prav … Zdaj ve, da se je! Vsa skrb, da bo stvar tekla, je nenadoma na tebi, na nikogar se ne moreš zanesti, jo je sprva skrbelo. A je vesela, da ji stoji družina ob strani in da so bile skrbi zaman, če bi se še enkrat odločala, bi se enako, pove veselo.

Glavni so otroci

Kuharska mojstrica se oglašuje skrom­no, saj denarja za to ni veliko. V lokalnem glasilu Mengšan objavlja napovednik dogodkov, vendar še bolj stavi na facebook. Pa seveda na ustna priporočila, ki so zagotovo najboljša reklama in dokazujejo, da smo res na pravi poti. Sprva je celoten program gradila na otrocih, ki so še vedno njene glavne stranke. Priprav­lja jim sobotne zajtrke v pižamah, pravljične urice, piknike na travi, rojstnodnevne in tematske kuharske delavnice. Večkrat jo je kateri od staršev vprašal, ali ima kakšen tečaj tudi zanje. Pa je začela in izkazalo se je za pravo odločitev, tečaji na temo kruha so nenehno razprodani. Pri tematiki delavnic se v Lončku ozirajo na letne čase, večino vodi Bogdana sama. Kadar pa je tema denimo o aranžiranju hrane ali pripravi pres­nih jedi, najame profesionalce, ker želi, da vsak tečajnik dobi največ, kar lahko. Poleg novega znanja in znanstev udeleženci vselej odnesejo s seboj tudi lično oblikovane recepte, za katere poskrbi njen soprog Miha.Cene pa so v primerjavi s konkurenco zelo zmerne, pove sogovornica, zato se zadovoljne stranke vračajo.

Razlog, da je Bogdana Štepec po letu dni zadovoljna s poslom, je zagotovo tudi opažanje, da starši svoje otroke z navdušenjem spremljajo pri kuharskih dogodivščinah in jih pri tem spodbujajo. Najmlajši pa se v Bogdanini družbi s predpasniki, kuharskimi čepicami in v prikupni kuhinji počutijo tako dobro, da si želijo priti še kdaj.

Vesela je, da se ji ni treba ubadati s skrbjo, ki tare večino podjetnikov; s plačilno nedisciplino. Tečajniki ji plačajo storitev takoj po opravljenem tečaju. Dela pa ima kljub krizi dovolj. Obetajo se ji celo »sladki problemi«. Ko je gostovala na TV Slovenija v jutranjem programu, je s skupino kuharčkov postala še bolj prepoznavna. Prvič je bilo težko, se spominja, a se je z dobro organiziranostjo in vnaprejšnjo pripravo odlično izteklo. Zdaj pripravljajo potujoče delavnice tudi drugod po Sloveniji. Ravno v tem času so gostovali v Nami Ljubljana in Škofja Loka, na Bledu v Home designu ... Te delavnice so ji v veliko zadovoljstvo, saj s svojimi malimi kuharskimi mojstri z dobrotami razveseljujejo vedno več ljudi.