Fotografije, ki reinterpretirajo Kosovela

Pred študenti oddelkov za fotografijo in oblikovanje kamna višje strokovne šole iz Sežane ni bila lahka naloga. V fotografiji in kamnu so namreč morali reinterpretirati pesmi rojaka Srečka Kosovela ob 110. obletnici njegovega rojstva. A na odprtju razstave z naslovom Kosovel v Galeriji Tir v Solkanu se je pokazalo, da so bili mladi zahtevni nalogi, ki je bila hkrati ena od uvodnih prireditev letošnjega Kosovelovega leta, zagotovo kos.

Izhodiščna točka razstave sta bila prav Kosovelov kritični pogled na družbo in njegova napoved prihodnosti. Teme, s katerimi so se ukvarjali študentje današnjega časa, so tako precej podobne tistim na prelomu stoletja: jaz, politika, kultura, tehnološki razvoj in družba. Dodali so tudi nekaj novih, kot sta na primer takrat nepoznana problema, povezana z ekologijo in množičnim uničenjem. Študentje so teme vrednotili in jih s fotografskim medijem ter izraznostjo tekstur, svetlobe, odbojev in različnih kompozicij povezali v eno samo misel, v en sam rezultat, ki z združitvijo vseh idej predstavlja enovit pogled mladih na današnji svet. Oblikovalci kamna so svoje vizije Kosovela ter razumevanje prostora in časa izrazili v avtohtonem kraškem kamnu – sivem apnencu. Ta kamen, ki je bil tako domač tudi Srečku Kosovelu, je močno izrazno sredstvo oblikovalcev in kiparjev ter v sodobnem času znova postaja pojem izbranega okusa. Tako so na razstavi predstavljene v kraški kamen vklesane, razbrazdane in od vetra obrušene Kosovelove pesmi, ki kot pomniki zgodovine kažejo, kako malo se je spremenil čas do danes, in hkrati napovedujejo polno izpolnjeno prihodnost ter ponosno stojijo pokonci. V kontrastu teh tihih glasnikov slovenske zgodovine, sedanjosti in prihodnosti osrednji prostor zapolnjuje tridimenzionalna podoba, ki je sestavljena iz kamnitih kubusov, vstavljenih v trpko, a zdravo kraško zemljo terro rosso ...

»Študente smo postavili pred dve nalogi, in sicer reinterpretacijo bodisi Kosovelove Leteče ladje bodisi njegovih Troje barv. Ker je pesnik predstavljal avantgardo, smo tudi mi študente izzvali, naj pokažejo svoj pogled na družbo v prihodnosti, v letu 2026,« pojasni njihova mentorica Katarina Sadovski. Projekt so začeli razvijati že v lanskem novembru, in čeprav Kraševci svojega Kosovela dobro poznajo, je študentom na pomoč priskočila še slavistka Maja Ličen, da so poeta laže razumeli. Končni rezultat si je v Galeriji Tir do 8. marca vsekakor vredno ogledati. Kot avtorji fotografij se predstavljajo Urška Batistič, Slađanko Dragojević, Matic Gabriel, Jasmina Gladek, Dejan Gregorič, Anita Ivandić, Tomi Kanalec, Tina Kocjan, Antonio Mitkovski, Andrej Murovec, Andrej Peunik, Uroš Pihner, Egidij Rodica, Valentina Stanković, Nina Stepančič, Nuša Švara, Jerneja Kraigher, Janja Šinigoj, Ksenija Ozebek, Alja Antič, Rebeka Bernetič, Jani Može in Maj Valerij, izdelke pa so oblikovali Darja Osojnik, Petra Mozetič, Monica Lango, Katja Juren, Urška Sever, Kevin Abram, Luka Boltar, Filip Vidmar, Tamara Česnik, Klemen Dokić, Martin Frančeškin, Sandra Korošec, Denise Malec, Anja Oštir, Neža Peterlin, Eva Sirk, Rok Verstovšek Tanšek in Veronika Tišler. Svoje so poleg Katarine Sadovski prispevali še mentorji Jasna Klančišar, Anton Marn, Katja Gorup, Miha Jeršek in Damjan Švara.

In kakšna bo v očeh mladih umetnikov naša družba leta 2026? Optimistična! Razstava v Solkanu je sicer prva postaja na popotovanju po Sloveniji v okviru 110. obletnice rojstva kraškega poeta, med drugim pa bo obiskala mariborsko galerijo Media Nox in januarja prihodnje leto še Kosovelov dom v Sežani.