Tiskane izdaje
»Psa nimamo časa voditi na sprehod, mačke skačejo povsod in puščajo dlake, ampak zajčki, zajčki so pa ljubki in precej enostavni za vzdrževanje,« se glasi zanesljiv recept za neuspešno sobivanje s kuncem. Ponavadi odločitev za kunca kot živali za začetnike hitro vodi v enega od teh scenarijev: v prvem se kunec čez nekaj mesecev z opremo vred znajde v eni izmed rubrik z naslovom Podarimo, v drugem pa večino svojega življenja preživi v kletki, iz katere sme samo takrat, ko mu njegovo domovanje čistijo, vendar mu tudi v tistem kratkem času uspe uničevati stanovanje ali markirati na mestih, kjer je neprijeten vonj urina težko odpraviti.
Mlad kunec je, kar zadeva »odnos do sveta«, nekakšen križanec med pasjim mladičem, nagnjenim k žvečenju vsega mogočega, in otrokom v fazi razvoja, v kateri vsako stvar vtakne v usta. Zdi se, da naš ljubljenček poskuša nagristi vse, kar mu pride pred smrček, sploh razni umetni materiali in guma mu zelo dišijo. Nezaščiten polnilnik za telefon? Kratek ck in kabel je pregriznjen. Odtočna cev pralnega stroja? Tukaj bo dela malo več, ampak če se skrbnik za dovolj časa obrne stran, bodo dolgi sprednji zobje hitro naredili svoje. Hrbti knjig v dosegu kunčjih zob? Slastno!
Poleg markiranja nekastriranih samcev in dominantnejših samic je grizenje vsega mogočega ena bolj zoprnih kunčjih navad. Za prijetno sobivanje moramo torej najti pravo mero med vzgojo, preprečevanjem neželenega vedenja in upoštevanjem prirojenih potreb te zanimive živalske vrste, ki smo jo pripeljali v svoj dom, predvsem pa moramo najprej poskrbeti za njeno varnost.
Od nevarnega do kunčjevarnega
Tudi če si želite, da bi bil kunec nekega dne večino časa spuščen v primerno prilagojenih prostorih vašega stanovanja, mu za začetek pripravite dovolj veliko kletko ali dovolj visoko notranjo ogrado, ki jo lahko kupite v trgovinah z opremo za živali. Pomembno je namreč imeti prostor, kjer lahko kunca varno namestimo, ne da bi ga morali nadzorovati, kjer je varen pred morebitnimi drugimi hišnimi živalmi, ki ne morejo do njega, in kjer z radovednostjo ne bo ogrožal samega sebe.
Če se odločimo za kletko, mora biti dovolj velika, da lahko vanjo namestimo plastično škatlo s posipom, ki jo bo uporabljal kot stranišče, ostati pa mora še toliko prostora, da lahko odrasel kunec leže na trebuh z vsemi štirimi od sebe, naredi nekaj poskokov po dolžini in stoji na zadnjih tacah, ne da bi ga ovirala mreža.
Že od začetka ga učimo, kaj pomeni »ne«, zaradi česar naj bo najprej spuščen samo pod našim nadzorom, vseeno pa se na moč prepovedi ne zanašajmo preveč. Vzporedno z vzgojo in nadzorom odstranimo iz prostora, kjer je prosto spuščen, vse nevarne sobne rastline, nezaščitene električne kable, polnilnike in drugo elektronsko opremo, ob tem pa poskušajmo njegovo pozornost s pohištva že preventivno preusmeriti na kartonaste škatle, neobdelane vrbove košare, nelakirane lesene igrače, krogle iz vrbovih vej, ki jih lahko kupimo na oddelkih z opremo za kunce, tunele in igrače iz trde plastike, ki jih je mogoče dvigati in metati, kar je za kunce podobna zabava kot za pse igranje z žogo.
Pomembna je primerna osnovna oskrba
Različne vrste sena in slame so odličen način, da se kunec zamoti, ob tem pa z grizenjem obrabi svoje večno rastoče zobe. Priskrbeti mu moramo kakovostno seno, ki ga bo imel rad, in paziti, da ga z neprimerno prehrano, ki vsebuje preveč ogljikovih hidratov, ne zasitimo. To je namreč najpogostejši razlog za odklanjanje sena, ki lahko hitro vodi v zdravstvene težave s prebavo in predolgimi zobmi, pri čemer nam bo moral pomagati veterinar, ki bo zobe skrajšal.
Seno mora biti sveže in primerno shranjeno, da ne bo plesnilo. Stranišče in prostor s senom naj bosta v kletki ločena, saj sena, na katerem so izločki, kunec ne bo hotel jesti. Sušene bilke naj bodo sicer edina hrana, ki mu je ob sveži vodi stalno na voljo, zelenjavo in manjšo količino kakovostnih briketov pa razdelimo v primerne dnevne obroke.
Sadje in korenje naj bosta priboljšek, ki ga lahko uporabljamo pri nagrajevanju želenega vedenja, kot je to, da kunec priteče na klic, da nam na znak spleza v naročje ali da na ukaz skoči v svojo kletko. Seveda pa je nabor trikov, ki jih lahko vadimo z nagrajevanjem, skoraj neskončen. Pazimo samo, da ga ne učimo česa nevarnega, kot je skakanje na visoke površine, s katere lahko pade, ali česa, kar ni primerno za njegove telesne zmožnosti in konstitucijo.
Nega, ki je ne smemo zanemariti
Tako kot vse živali s kožuhom tudi kunci menjajo dlako. Dodatna vrednost kožuščkov z različnimi tipi, dolžinami in valovitostjo dlake pa je, da se intenzivna menjava pri kuncih zgodi vsaj trikrat na leto, če že ne poteka ves čas. Navajanje na česanje je pomembno tudi zato, ker so kunci živali, ki veliko časa namenijo negi svojega kožuha, ne želimo pa si, da bi vso odpadlo dlako použili. V nasprotju z mačkami je namreč ne morejo izbruhati, kepe v prebavilih pa lahko vodijo v resne zdravstvene zaplete ali celo v smrt.
Žal ni tako preprosto najti krtače, s katero bomo lahko učinkovito odstranili odmrlo dlako, zato je smiselno preizkusiti več različnih tipov. Pri uporabi kovinskih glavnikov in krtač moramo biti previdni, da z njimi ne poškodujemo kože, ne glede na stanje dlake pa naj nas ne zamika, da bi ga skopali. V času najmočnejše menjave bodo kljub česanju začeli nastajati cofi napol odpadle dlake, ki jih najlažje odstranimo kar s prsti, čeprav večina kuncev tega ne mara.
Prav tako ga moramo navaditi na striženje krempljev, saj si jih v stanovanju nima kje primerno obrabiti, čeprav redno koplje po preprogi – to neželeno vedenje poskušajmo preusmeriti na kakšno staro brisačo. Primernega načina krajšanja krempljev se bomo najlažje naučili od izkušenega skrbnika ali rejca kuncev, za pomoč pa lahko prosimo tudi veterinarja. Vsekakor je smiselno, da kupimo primerne škarje in se nege naučimo sami, saj je treba to početi pogosto in redno. Predolgi kremplji kunca ovirajo, lahko postanejo boleči ali privedejo do deformacij.
Ste vedeli,
Čeprav morda na začetku mislite, da takšna rastlinojeda kepa dlake ne more resno ugrizniti, si boste premislili takoj, ko se bodo ostri zobje prvič zarili v vaš prst ali gleženj. Po eni strani kunca nikoli ne spravljamo v stres z lovljenjem po stanovanju, dvigovanjem s tal ali tlačenjem v kletko, ki bi jo moral naš ljubljenček dojemati kot varno zatočišče, prav tako ga ne poskušamo na silo privaditi na crkljanje, dvigovanje ali posedanje v naročju, po drugi strani pa ga nočemo navaditi, da lahko svoje doseže z ugrizi ali grozečim renčanjem in tolčenjem z nogami.
Če ste si zaželeli kunca, ker ste bili prepričani, da je to nezahteven hišni ljubljenček, s katerim ni veliko dela, saj ga ni treba voditi na sprehod in učiti lepega vedenja, potem raje še enkrat premislite.
Če želimo imeti kunca, ki bo čas preživljal zunaj svoje kletke in v naši družbi, potem moramo takšnega kunca vzgojiti.
