Hitler se v Sloveniji dobro počuti

V jamah na Štajerskem živi hrošček hitlerjev brezokec. Leta 1937 ga je tako poimenoval Nemec, ki ga je odkril.

ned, 05.08.2012, 15:00

Podrepne muhe, ki si nožice rade odpočijejo na sočni hrani, krvosese komarke, ki v poletnih večerih nadležno iščejo nezavarovan del kože, in mušice, ki se zaletavajo v vetrobransko steklo, so za marsikoga le mrčes, ki bi ga bilo treba iztrebiti. Za ljubitelje narave pa so pomemben del naravnega sistema in našega sobivanja v njem. Tako zelo pomemben, da jih po­imenujejo celo z imeni svojih najljubših osebnosti iz politike, šovbiznisa ali zgodovine.

Britanski BBC je nedavno poročal o na novo odkritem majhnem krvoses­nem zajedavcu, ki se zajeda v ribe s karibskih koralnih grebenov in ki ga je ameriški znanstvenik Paul Sikkel poimenoval kar po reggae legendi Bobu Marleyju. Tudi slavna ameriška pevka Beyonce ima »svojo« konjsko muho, ki jo je avstralski znanstvenik poimenoval po njej menda zato, ker velja za največjo divo med vsemi muhami. V ZDA živijo tri vrste žuželk z imeni politikov Georgea Busha, Dicka Cheneyja in Donalda Rumsfelda, Hugh Hefner, ustanovitelj Playboya, je bil navdih za poimenovanje ogrožene vrste zajcev, Kate Winslet za poimenovanje vrste hroščev, Angelina Jolie za vrsto pajka, medtem ko si britanski princ Charles deli ime z drevesno žabo, ki so jo odkrili v Ekvadorju leta 2008. Nekatere druge vrste živali so krstili po Micku Jaggerju, Franku Zappi, Ringu Starru, Charlieju Chaplinu, Billu Gatesu, Marilyn Monroe, Michaelu Jacksonu, Williamu Shakespearu in številnih drugih. Celo po Adolfu Hitlerju. Ta je pustil pečat prav v slovenski entomologiji. Po njem je namreč leta 1937 nemški amaterski zbiralec Oscar Scheibel poimenoval hrošča, ki so ga našli v Sloveniji! Anophthalmus hitleri ali hitlerjev brezokec je jamski hrošček z zakrnelimi očmi in nepigmentiranim zunanjim skeletom. Znan je le v nekaj jamah v okolici Celja. Našel ga je pravzaprav slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič in ga nato prodal nemškemu zbiratelju, ta pa je izbral ime, zaradi katerega je pritegnil pozornost različnih raziskovalcev po vsem svetu. Hrošč je zaradi zbirateljske vrednosti svojega imena postal celo ogrožen. Hitlerjev veliki oboževalec pa je menda za to gesto od firerja tedaj dobil zahvalno pismo.

Ime ostane za vedno

Po svetu je opisanih krepko čez milijon različnih vrst žuželk. »Znajti se med tako množico je težko. Carl Linné je v osemnajstem stoletju zavrgel dolga opisna imena razredov in uvedel dvočlensko poimenovanje. Posamezna živalska vrsta ima, poenostavljeno povedano, ime in priimek. Dvojnikov ni. Zdaj vse vrste definiramo po določilih Mednarodnega kodeksa zoološke nomenklature, ki ureja poimenovanja posameznih vrst,« mi je razložil entomolog Ignac Sivec, s katerim sem se srečala v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Vrste so sprva poimenovali po lastnostih – velik, majhen, okrogel, ovalen, svetel, temen in podobno, toda tam, kjer obstaja veliko vrst, takšnih imen hitro zmanjka. »Raziskovalec, ki odkrije novo vrsto, jo tudi opiše in ji da ime. Vrsta lahko dobi geografsko ime – po državi, kjer so jo našli, kraju, reki, jezeru ali hribih. Imena pa so znanstveniki začeli dajati tudi po najditeljih ali znanih ljudeh. Hitlerjev brezokec, jamski hrošček, ki živi v jamah na Štajerskem, bo vedno nosil to ime. Le zato, ker ga je dobil po nacističnem voditelju, se ga po kodeksu preprosto ne da spremeniti. Žival ni nič kriva, četudi se imenuje po zgodovinski osebnosti ali pa njeno ime zveni smešno,« pojasnjuje strokovnjak, ki se spomni, da »obstaja neki žužek, ki so ga poimenovali tralala, toda to je bolj izjema kot pravilo. Nepisano pravilo kodeksa je, da imena ne smejo biti žaljiva.« Biolog se ukvarja z raziskovanjem azijskih vodnih žuželk vrbnic že 35 let in številne je tudi sam poimenoval: »Za raziskovalca je pravzaprav najtežje najti dobro in primerno ime. Jaz se ukvarjam z redom žuželk, med katerimi je opisanih dobrih tri tisoč vrst. Sam sem jih opisal med dvesto in tristo.«

Slovenija privlači

V Sloveniji menda živi več kot dvajset tisoč vrst žuželk. Poznavanje živalstva pa je, kakor razloži biolog, še vedno izjemno skromno: »Ker politika naše raziskovanje slabo podpira, se mnogi z njim ukvarjajo le ljubiteljsko.« Slovenija v Evropi velja za tako imenovano vročo točko. Prav zato hodijo k nam raziskovat in iskat nove vrste tudi tuji biologi. »Naša favna je izjemno bogata, predvsem zaradi geo­grafske lege, saj se na tej točki sreča več regij. Vsaka regija ima lahko povsem svoje specifike. Pri nas so zelo zanimive živali v podzemnem svetu. Veliko je endemitov – vrst, ki živijo le na omejenem območju, in veliko jih živi v prostorih, ki človeku niso dostopni,« razlaga. »Včasih so živali že ob najmanjšem posegu v tako okolje bistveno bolj ogrožene, saj se v nasprotju s kopenskimi ne morejo nikamor umakniti, to pa lahko pripelje celo do izumrtja posamezne vrste. Vsako minuto izumre veliko vrst in s tem za vedno izgine tudi veliko informacij. Zato lahko le ugibamo, koliko vrst bo izumrlo, preden nam bo vse uspelo raziskati in ohraniti,« je zaskrbljen strokovnjak.

Redki primerki za visoke cene

V preteklosti so veliko trgovali z ulov­ljenimi žuželkami, zdaj pa so številne zavarovane, prodaja v Evropi ni več dovoljena. »Še vedno pa se v državah, kjer to področje ni zakonsko urejeno, ljubitelji zbirajo na 'borzah insektov', kamor prinesejo največkrat eksotične živali, jih zamenjujejo, prodajajo in kupujejo. Tako nekako kot numizmatiki znamke,« razloži. Pri nas je veliko vrst zaščitenih, med njimi je tudi »nesrečni« hrošček hitlerjev brezokec. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi kljub odprtim evropskim mejam ostal nadzor nad raziskovanjem. »Novodobna tehnologija in fotografija sta omogočili velik napredek na področju raziskovanja žuželk, saj je dokumentiranje vrst zdaj bistveno hitrejše in cenejše. Kljub vsemu pa so žuželke, ki jih hranimo nabodene na iglice, še vedno izjemno pomembne, saj je njihovo sestavo in genski kod mogoče določiti le z realnim primerkom.« Kot pravi znanstvenik iz Prirodoslovnega muzeja, je njihov osnovni namen vzgajati pravilni odnos do narave in naravne dediščine. »Zbirke, ki jih hranimo, so namreč kulturna dediščina naravnega izvora. Z naravo si ljudje delimo Zemljo, toda še vedno je veliko posameznikov, ki ne razumejo, da živali ne mislijo nič slabega, ko prilezejo ali priletijo k človeku. Da so mravljice sestavni del travnika in da so mušice in komarji prav tako del favne. Sterilne narave pač ni.«

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se