Iz mesta duhov na belgijsko morje

»Bruselj poleti? Kot da si v mestu duhov!« je bil odgovor enega od dolgoletnih prebivalcev neuradnega glavnega mesta EU. Drugi govorijo o poletnem spancu v evropski četrti okoli Schumanovega krožišča, ki se začne konec julija, ko se evropsko uradništvo odpravi na enomesečne počitnice in ko v palačah EU delajo le dežurni.

Iz tiskovne službe evropske komisije vsako dopoldne dan za dnem pošiljajo časnikarjem enako, kratko in jedrnato sporočilo: pas d'événements presse prévus à l'heure actuelle (predvidenih ni nobenih dogodkov).

Drugače kakor v prejšnjih letih, ko je v poletnih mesecih razsajal virus dolžniške krize, v zadnjih tednih ni nobenih novih dramatičnih zapletov. Nasprotno, Eurostat je objavil, da je območju evra s skromno gospodarsko rastjo v četrtletju med aprilom in junijem le uspelo končati recesijo. So se napovedi, da bo proti koncu leta in v prihodnjem letu šlo na bolje, začele uresničevati? Gospodarski komisar Olli Rehn je ob objavi novice objavil počitniški blog, v katerem se je nekoliko sramežljivo potrkal po prsih in pisal o pravilnosti protikrizne politike.

Več težav ima visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton. Čeprav je Egipt pravzaprav čezmorski sosed EU, je preživela kar nekaj muk, ko je poskušala zbrati visoke diplomatske predstavnike 28 članic, da bi se posvetovali o razmerah v tej državi. V času dramatičnega zaostrovanja je lahko njen urad le razpošiljal bolj ali manj brezbarvna sporočila z obsojanjem nasilja in obžalovanjem žrtev. Med počitnicami je hitrost odziva evropske politike takšna, da se revolucije lahko končajo, preden se evropski diplomati zberejo v kateri od soban.

Mestni trg postane botaničen

Da se več deset tisoč evrokratov v Bruslju že tako ne počuti najbolje, je pokazala julija objavljena raziskava, narejena z anketiranjem 9000 Evropejcev. Z raziskavo, ki jo je naročilo mesto, so ugotovili, da poklicni Evropejci v Bruslju živijo v nekaj med sabo ločenih delih mesta okoli evropske četrti in da sploh ne kažejo velikega zanimanja za integracijo. Kljub nekaj prednostim življenja v Bruslju (kultura, gastronomija, mednarodnost) si jih po izteku pogodbe (zaposlenim iz nekdaj socialističnih novink zagotavljajo nekajkrat višje plače kakor doma) želi živeti v njem le šest odstotkov.

V počitniškem mesecu, ko evrokrati in tudi domačini mestu obrnejo hrbet, v metrojih in na cestah ni gneče, tipične za Bruselj. Pravi vrvež je le na turističnih točkah v mestu, predvsem na Grand Placeu. Trg pred mestno hišo so okrasili in spremenili v nekakšen botanični vrt z 100.000 cvetlicami. Prodajalne belgijske čokolade in restavracije z morsko hrano v uličici Rue des Bouchers so polne. Mladi turisti oblegajo Délirium Café, v katerem se radi pohvalijo, da točijo skoraj 2500 različnih piv z vseh koncev sveta.

Soba s pogledom – in ceno zanj

Za Belgijce, ki sicer radi – a manj kakor njihovi nizozemski sosedi – potujejo v južne kraje s prikolicami in avtodomi, je priljubljen cilj domače morje. Dobro uro vožnje od Bruslja je na okoli 65 kilometrih belgijske obale, stisnjene med Francijo in Nizozemsko, ducat letovišč s širokimi peščenimi plažami. Povezana so s tramvajem. Največje mesto je Oostende s 65.000 prebivalci. Njegova obala je bila med »betonizacijo« pozidana z orjaškimi stanovanjskimi zgradbami, v katerih si Belgijci kupujejo drage apartmaje. Knokke-Heist je turistični kraj ob sami meji z Nizozemsko. Sredi avgusta je vreme kot ponavadi muhasto. Najprej sonce, nato malce dežja, ves čas je vetrovno. Mestece ima pridih severnomorske mondenosti za bruseljsko in antwerpensko smetano. Petdeset kvadratnih metrov velik apartma, zgrajen pred pol stoletja, s pogledom na morje stane več kot 300.000 evrov. Na cestah niso redki ferrariji in porscheji v živih barvah. V gneči med butiki – v Knokke-Heistu jih več kot sto – se sprehajajo elegantno oblečene priletne gospe. Vse sobe v hotelih in apartmajih so zasedene.

Na peščeno plažo z zelenorjavega morja prihajajo valovi. Turisti ždijo v kabinah ali so s posebnimi plahtami zavarovani pred vetrom. Na obzorju so naprave pristanišča Zeebrugge in ducat vetrnih elektrarn. V morje, ki ima osemnajst stopinj, si upajo le redki in najbolj pogumni. Bolj udobno je v katerem od barov ali restavracij na plaži, ki ponujajo klapavice za 25 evrov. Navsezadnje, v zadnjih tednih je kar nekaj panike povzročilo pisanje o invaziji severnomorskih meduz. Po eni od razlag je vzrok širjenja iztrebljanje njihovih naravnih sovražnikov – rdečega tuna in morskih želv.