Kilometer avtoceste ali 45 let Radia Študent

Radio Študent, RŠ, je ena najstarejših evropskih študentskih in neodvisnih radijskih postaj. Preživel je enoumje in cenzurirano obdobje od ustanovitve leta 1969, lahko pa se zgodi, da brez celovitih rešitev ne bo preživel svobode govora v novih časih.

Temeljni vzrok, da je delovanje Radia Študent ogroženo, je zaostritev zakonodaje o študentskem delu. Zaradi tega je povpraševanje po njem padlo, zmanjšali so se dohodki študentskih servisov in s tem je manj tudi denarja, ki ga ima na voljo Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), ustanovitelj in največji financer študentskega radia. Zaradi težav s financami se je ŠOU najprej odločil, da bo Radiu Študent zmanjšal svoj predvideni prispevek 230.000 evrov na 201.000 evrov, julija, ob rebalansu proračuna organizacije pa se je pokazalo, da bo znesek še precej manjši, 180.000 evrov. Razlika je torej 50.000 evrov in to je natančno toliko, kot znaša letošnja luknja v proračunu radia.

Nabirka

Na RŠ so se po besedah odgovornega urednika Bojana Anđelkovića znašli pred dilemo: ali bodo krčili program ali pa bodo poskusili zbrati razliko sami. Odločili so se za drugo možnost. Na začetku oktobra so v javnost poslali peticijo, s katero predlagajo sistemske ukrepe za zagotovitev dolgoročnega financiranja radia. Poleg tega so poslušalce in širšo javnost zaprosili, da donirajo sredstva, s katerimi bi premostili luknjo.

Zadali so si cilja, da bodo do konca leta zbrali 10.000 podpisov pod peticijo in toliko denarja, kot ga potrebujejo, se pravi 50.000 evrov. Oba bodo po Anđelkovićevem mnenju dosegli. Do 10.000 podpisov jih manjka samo še nekaj, zbrali pa so že tudi skoraj 40.000 evrov. Nekaj manj kot pol je donacij posameznikov in podjetij, nekaj več kot pol, 21.000 evrov, pa so zbrali na dogodku, ki so ga v noči z 22. na 23. november pripravili na Metelkovi. Dogajanje je potekalo v vseh osmih klubih in drugih prostorih središča alternativne kulture v Ljubljani. Vsi nastopajoči, predvsem glasbeniki, so sodelovali brezplačno. Zanimanje pa je bilo tolikšno, da so morali za nekaj časa celo zapreti vrata, drugače bi bilo obiskovalcev preveč.

Manjkajoči denar bodo po Anđelkovićevih besedah zbrali z donacijami v obliki dela dohodnine in donacijami podjetij. Poleg tega so ugotovili, da so dogodki, kakršnega so pripravili na Metelkovi, dobra ideja. Zato ga bodo morda na začetku maja, ko bo RŠ slavil 45 let delovanja, ponovili. Vendar takšne akcije seveda ne morejo biti podlaga za delovanje radia, čeprav nekomercialnega.

Peticija

V peticiji, pod katero se je podpisalo že skoraj 10.000 ljudi, so sodelavci RŠ zapisali zahteve, ki so po njihovem nujne za preživetje radia. Prvo so naslovili na ustanovitelja, ljubljanski ŠOU. Od tega zahtevajo delovanje v javnem interesu, prerazporejanje financ in ustvarjanje kratkoročnih ter dolgoročnih mehanizmov za nadaljnje nemoteno delovanje RŠ in drugih neprofitnih zavodov in dejavnosti, ki delujejo v študentskem in širšem družbenem interesu.

Druga zahteva je namenjena Univerzi v Ljubljani (UL). Od nje pričakujejo, da bo formalno stopila v soustanoviteljstvo RŠ. O tem se že več let strinjajo vse strani, se pravi zavod RŠ, ŠOU in UL, a zamisli še niso uresničili. Po Anđelkovićevih besedah je s tem zavlačeval nekdanji rektor Stanislav Pejovnik, ker se je najbrž bal, da bo morala Univerza kaj primakniti za delovanje. Vendar Anđelković pravi, da bi lahko RŠ postal nekakšen medijski center UL; študentski radio namreč ni samo radio, ampak ima tudi spletno in videoprodukcijo. Zato bi lahko opravljal določene dejavnosti, za katere UL zdaj najema zunanje izvajalce, in bi ga financirala na ta način. Menda je novi rektor Ivan Svetlik bolj naklonjen ideji in Anđelković upa, da bo UL kmalu postala soustanoviteljica RŠ.

Naslednja zahteva se nanaša na ljubljansko mestno občino. Od nje pričakujejo ustvarjanje mehanizmov za sistemsko financiranje RŠ kot edinega mestnega javnega radijskega servisa ter edinstvene kulturne in izobraževalne institucije na območju MOL, ki že 45. leto deluje v javnem interesu meščanov in prebivalcev Ljubljane. Čeprav je občina včasih sofinancirala delovanje študentskega radia, sedanji župan Zoran Janković ni pripravljen urediti sistemske, torej redne podpore. Zato so na RŠ predlagali, da bi financirali vsaj z mestom povezane vsebine, ki jih je na programu veliko. V tej smeri luči na koncu predora še ni videti.

Poleg teh zahtev so se s peticijo obrnili tudi na državo. Od ministrstev za kulturo ter za izobraževanje, znanost in šport zahtevajo dolgoročne zakonske rešitve za stabilno in ustrezno financiranje radijske in druge kulturne produkcije RŠ, izobraževalnih procesov in praktičnih usposabljanj, ki vseskozi potekajo na RŠ. Radio namreč redno sodeluje s približno 150 zunanjimi sodelavci, večinoma študenti. Ti tako neodvisno od države (in brez bremen za proračun) pridobivajo nenadomestljive novinarske in druge izkušnje. V Sloveniji tako rekoč ni pomembnejšega medija, na katerem ne bi imeli pomembne vloge ljudje, ki so prve novinarske izkušnje pridobivali prav na RŠ.

Najbolj zanimiva pa je zadnja zahteva. Od Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) zahtevajo dodelitev frekvenc za razširitev slišnosti RŠ po celotnem ozemlju oziroma v vseh slovenskih univerzitetnih središčih. Razen v Mariboru, kjer oddaja Mariborski radio Študent (Marš). Kot je povedal odgovorni urednik, načrtujejo tudi vzpostavitev uredništev v teh krajih, iskali pa bodo podporo lokalnih skupnosti in manjših univerz oziroma fakultet in višjih ter visokih šol.

Manj kot pol

Anđelković je opozoril, da je že 230.000 evrov, kolikor naj bi letos dobili od ŠOU, manj kot polovica njihovega proračuna. Ta je za letos znašal pol milijona. Drugo pridobi RŠ z raznimi projekti in marketingom.

Proračun ljubljanskega ŠOU je letos znašal štiri milijone evrov, za prihodnje leto pričakujejo, da se bo zmanjšal na 2,8 milijona evrov. Najprej so se pogovarjali, da bi vsaj del razlike krila država, vendar se to, zaradi neusmiljenega varčevanja, verjetno ne bo zgodilo. Zato bo študentski radio dobil še manj kot letos, 150.000 evrov. »To bi pomenilo konec RŠ v sedanji obliki,« je prepričan sogovornik.

Predvsem zato, ker zmanjšanje osnovnih sredstev pomeni izpad tudi na drugih področjih. Če nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje programa v takšnem obsegu, kot ga oddajajo zdaj, ne morejo niti kandidirati za razne druge razpise. »Izpad 50.000 evrov pomeni začetek kotaljenja snežne kepe, ki se bo ustavila pri izpadu približno 150.000 evrov,« je opozoril Anđelković

Poleg tega se ne bo krčil samo prispevek ŠOU, ampak tudi drugi viri. Od ministrstva za kulturo, na primer, zdaj RŠ kot medij posebnega pomena dobi 65.000 evrov na leto; prihodnje leto se bo znesek zmanjšal za četrtino. Ob tem je treba poudariti, da ima RŠ majhne stroške s sodelavci. Redno zaposlenih jih je samo pet, ki imajo nizke plače, med 700 in 900 evrov na mesec. Honorarni sodelavci, večinoma študenti, pa dobijo le 2,5 evra za uro dela.

Pomen študentskega radia

Največji pomen je imel RŠ gotovo v 80. letih, ko je bil eden tistih medijev, ki so najbolj aktivno pripomogli k mehčanju in ob koncu desetletja zrušitvi enostrankarskega sistema. Takšnega vpliva danes sicer nima več. Vendar njegov signal pokriva območje, na katerem živi približno pol milijona ljudi in med temi ima 35.000 rednih poslušalcev. Torej je še vedno vpliven glas.

Po mnenju Anđelkovića je največji pomen RŠ seveda njegov program. Je eden redkih medijev, če ne edini, ki ni podrejen ne državi oziroma politiki ne kapitalu. Zelo pomembno pa je tudi, da gre za radio skupnosti; na njem dajejo glas skupnostim, ki so v osrednjih medijih stranske ali jih sploh ni. Dajejo glas tujcem v Sloveniji, skupnosti istospolno usmerjenih, biseksualcev in transseksualnih oseb, brezdomcem in subkulturam ter njihovi glasbi.

Morda bi bila najlažja pot za preživetje RŠ njegova bolj komercialna usmerjenost in s tem večja privlačnost za oglaševalce. Vendar po Anđelkovićevih besedah o tem sploh ne razmišljajo. Komercializacija bi bila tudi v nasprotju z njihovim ustanovnim aktom, saj je vloga RŠ veliko širša kot zabava in šum iz ozadja. »Vsi v tej državi bi morali razmisliti o tem podatku: kilometer avtoceste stane toliko kot 45 let delovanja Radia Študent,« pa je na tarnanje o tem, da ni dovolj denarja, odvrnil odgovorni urednik študentskega radia.