Tiskane izdaje
Verske skupnosti veljajo za precej premožne ustanove. Posebno to velja za največjo in najbolje organizirano na svetu, Rimskokatoliško cerkev. V Koaliciji za ločitev države in cerkve menijo, da ima samo njen slovenski del za približno milijardo evrov premoženja in da zato ni nobene potrebe, da bi dobivala kakršna koli javna sredstva. Gorazd Utenkar
Osnovni cilj Koalicije za ločitev države in cerkve (KLDC) je po besedah njenih predstavnikov Hermana Graberja in Vlada Begana upoštevanje 7. člena slovenske ustave. Ta v dveh alinejah določa: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.« V KLDC opozarjajo predvsem na prvo alinejo, na ločenost države in verskih skupnosti. Ker je daleč največja verska skupnost v Sloveniji Rimskokatoliška cerkev (RKC) – po popisu prebivalcev iz leta 2002 se je za katolike izreklo malo manj kot šest desetin prebivalstva, za pripadnike vseh drugih veroizpovedi skupaj pa manj kot desetina –, se ukvarjajo predvsem z njo.
Javni denar
Po mnenju Begana mora biti država versko nevtralna, če ima v ustavi zapisana takšna določila, kot jih ima Slovenija. Če država financira delovanje neke verske skupnosti, katere cilj je širjenje vere, nevtralnosti ni več. In koliko državnega, torej javnega denarja, gre za financiranje tako imenovane katoliške sfere, kamor KLDC uvršča dve nadškofiji, pet škofij, skoraj 800 župnij, katoliško vzgojo in izobraževanje od vrtcev do fakultete, množico zavodov, redov, društev in podjetij ter seveda dobrodelno vejo Cerkve Karitas? Po Beganovih besedah vsaj 20 milijonov evrov na leto.
Dohodki Cerkve so bili vedno skrivnostni. Veliko se namreč posluje z gotovino, denar iz nabirk, plačil za krste, obhajila, birme, poroke, pogrebe, maše in podobno prav tako ni nikjer prikazan, saj Cerkev iz tega ne plačuje davkov. S spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor so v KLDC ugotovili vsaj to, koliko javnega denarja dobijo različni deli katoliške sfere.
Številke so zelo visoke. Največji cerkveni prejemnik javnega denarja je Zavod sv. Stanislava v Ljubljani, kjer delujeta tudi škofijska gimnazija in Radio Ognjišče. V letih od 2003 do 2011 je dobil 25 milijonov evrov. Več kot pol manj, 12 milijonov, je dobil mariborski Zavod Antona Martina Slomška, kjer delujejo katoliški vrtec, glasbena in baletna šola, gimnazija ter dijaški in študentski dom. Zelo veliko so prejeli še številni drugi katoliški zavodi: sv. Frančiška blizu Škofljice devet milijonov, enako vsoto škofijska gimnazija Vipava, Zavod sv. Terezije blizu Vidma na Dolenjskem, kjer je dom za ostarele, je dobil tri milijone in pol ter tri milijone Zavod sv. Cirila in Metoda v Beltincih, kjer prav tako deluje dom za starejše.
Tudi škofije so si v zadnjih osmih letih iz javne malhe lepo opomogle. Največ, 15 milijonov, je dobila mariborska, ljubljanska sedem milijonov, več kot milijon sta dobila še koprska škofija in Slovenska škofovska konferenca, po 2 in 1,3 milijona evrov. Brez denarja niso ostale niti župnije. Sicer ni nobena dobila več kot milijon evrov, vendar so si v izolski iz javnih jasli postregli z 800.000 evri, viški v Ljubljani s 700.000, mestni celjski s 600.000 evri, župnija Dol pri Ljubljani je dobila okroglega pol milijona.
Tudi v drugih delih katoliške sfere je veliko prejemnikov več kot milijona evrov javnega denarja v letih od 2003 do 2011. Med njimi so Konferenca redovnih ustanov Slovenije s 4,2 milijona, slovenska Karitas in Zavod Pelikan Karitas s po 3,8 milijona, Društvo Mohorjeva družba 2,4 milijona in katoliški skavti z 1,2 milijona evri. Pri tem je treba poudariti, da pri vseh vsotah ne gre samo za dotacije, saj je država z javnim denarjem od Cerkve kupila nekatere nepremičnine in plačala nekatere storitve.
Nepremičnine
Temelj premoženja Rimskokatoliške cerkve so bile od nekdaj nepremičnine. In teh ima tudi v Sloveniji veliko. Po podatkih iz baze geodetskega urada, v katerem so ocenjevali vrednost slovenskih nepremičnin, so že prej omenjene stavbe iz zemljišče Zavoda sv. Stanislava vredne več kot 13 milijonov evrov, dom za ostarele sv. Lenarta v Lenartu 7,7 milijona, prej omenjeni mariborski Slomškov zavod 6,5 milijona, kompleks mariborske nadškofije dober milijon manj, toliko tudi kompleks v središču Ljubljane ob Krekovem trgu in Poljanski cesti, poslopje ljubljanske nadškofije pa v geodetskem uradu cenijo na 3,75 milijona evrov.
Ob tem ima Cerkev v lasti še več tisoč drugih objektov ter približno 30.000 hektarov gozdov in 15.000 hektarov kmetijskih zemljišč. V KLDC ocenjujejo, da bi lahko samo s prodajo lesa na leto zaslužila deset milijonov evrov.
Kaj pravi Cerkev?
V tiskovnem uradu RKC so nam povedali, da v njihovem okviru obstaja več kot 800 pravnih oseb, torej škofij, župnij in samostanov oziroma redovnih skupnosti. Vsaka vodi finance samostojno in je pod nadzorom višje pravne osebe, ki pa ni lastnik tega premoženja. Župniki morajo o finančnem poslovanju poročati svoji škofiji in podatki se ne zbirajo na enem kraju.
Verjetno nam zato niso povedali, ali številke iz let od 2003 do 2011 držijo. »Navajanje zgolj teh podatkov je zavajajoče, ker pri tem niso navedeni drugi deli civilne družbe in sredstva, ki so jih dobila, prav tako so podatki zavajajoči, ker pri navajanju ni jasno, kdo je denar dobil, s katerega naslova in za kakšen namen je bil uporabljen. Cerkvene šole in arhivi opravljajo javno službo in država delno financira izvajanje javnega programa, zato ne gre za financiranje Cerkve, ampak za izvajanje javnega programa,« opozarjajo v tiskovnem uradu.
O vrednosti premoženja pravijo, da ni znana. Cena nepremičnin se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja; ker njihovo premoženje ni naprodaj, cene ni mogoče določiti. Po njihovih podatkih ima Cerkev v lasti osem desetin slovenske kulturne dediščine – cerkev, samostanov, kapel in drugih nabožnih znamenj – dobi pa le dve desetini državnega denarja za vzdrževanje kulturnih spomenikov. »Cerkvene stavbe in druge nepremičnine so velikokrat namenjene opravljanju verske dejavnosti, kar pomeni predvsem velik strošek vzdrževanja, ki je v večjem delu na ramenih vernikov,« pravijo v tiskovnem uradu RKC.
Po njihovem ima finančna pomoč države cerkvenopravnim osebam zakonsko podlago. Podatke o njeni namenski porabi nadzorujejo, so javno dostopni in da jih med drugimi spremljata komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče.
Peticija
Koalicijo za ločitev države in cerkve so formalno kot skupino državljanov ustanovili v drugi polovici lanskega novembra. V njej je samo enajst članov, nekateri so verni, drugi ne. Nekateri sodelujejo tudi z Društvom za zaščito ustave in žrtev cerkve ter z Združenjem ateistov Slovenije.
Ker besede, naj bodo še tako gromke, ne zaležejo kaj dosti, so se v KLDC lotili akcije zbiranja podpisov pod peticijo, s katero zahtevajo dosledno upoštevanje 7. člena slovenske ustave ter tako končanje po njihovem mnenju protiustavnega državnega financiranja Rimskokatoliške cerkve. Akcija poteka na dveh ravneh; zbirajo jih v živo in po elektronski obliki. Zdaj imajo že več kot 21.000 podpisov, večino v elektronski obliki, več tisoč tudi v fizični obliki. Z zbiranjem »fizičnih« podpisov na stojnicah so začeli letos. Prvi tovrstni akciji so pripravili v Ljubljani in Mariboru, načrtujejo jih še več. Novi oblasti nameravajo dati tradicionalnih sto dni miru, potem bodo peticijo in podpise izročili vladi in državnemu zboru. Rimskokatoliška cerkev ima v Sloveniji v lasti več tisoč objektov, tudi osem desetin vse kulturne dediščine v državi.
»Storitve«
Verske skupnosti dobijo veliko denarja za razne obrede. Z več kot 1,3 milijona verniki največji, Rimskokatoliški cerkvi, je priporočeni dar za mašo 17 evrov, prvo obhajilo in birma sta brezplačni, prispevek za cerkveni pogreb je 29 in za cerkveno poroko 21 evrov. Druga največja verska skupnost v Sloveniji je islamska, za muslimane se izreka nekaj več kot 47.000 prebivalcev. Pri njih registrirani verniki plačujejo članarino, ki znaša 100 evrov na leto na družino. Navada je, da imami dobijo denar ob hatmi, ki je nekakšen izpit za otroke, koliko so se naučili pri verouku, in pri porokah in pogrebih. Vendar nam je tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić povedal, da ljudem svetujejo, da imamom tudi ob teh priložnostih ne dajejo denarja, saj nočejo imeti opravka z gotovino. Njihovi imami so v skupnosti namreč zaposleni in za svoje delo plačani po vseh predpisih. Vodja tretje največje slovenske verske skupnosti, paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković – za pravoslavce se ima 45.000 prebivalcev –, nam je povedal, da njihovi duhovniki najpogosteje opravljajo blagoslov pri tako imenovanih slavah, ko družine slavijo svoje družinske zavetnike. Verniki popu za blagoslov dajo, kolikor hočejo, podobno je pri krstu, poroki in pogrebu.
Poltretji milijon za prispevke
Po besedah na prvi seji nove vlada odstavljenega direktorja vladnega urada za verske skupnosti Aleša Guliča država samo s tem uradom verskim skupnostim nameni 2,4 milijona evrov. Gre za plačilo dela socialnih prispevkov posvečenim osebam, ki jim je duhovništvo edini poklic. Več kot dva milijona tega denarja dobi Rimskokatoliška cerkev, saj ima daleč največ duhovnikov. Gulič meni, da je celovite podatke o tem, koliko javnega denarja dobi RKC, skoraj nemogoče dobiti, saj gre denar z različnih ministrstev, občin in iz drugih virov.
Iz Nedela.
