Kolesa v Sloveniji: ponudba za vsak okus in žep

Na voljo je veliko nizkocenovnih koles, a tudi zahtevni kupci se ne pritožujejo.

ned, 24.03.2013, 18:00
Nekaj nasvetov pred nakupom

Ko smo se odločili, kakšen tip ali podtip kolesa si pravzaprav želimo, je pred nakupom pomembno, da izberemo pravo velikost; glede slednjega obstajajo tabele velikosti, na podlagi katerih se lahko orientiramo, seveda pa je najbolje ali skoraj nujno kolo poskusiti, se z njim zapeljati, ga primerjati z večjim in manjšim, pa se posvetovati s prodajalcem. Pri skoraj vseh pomembnejših kolesarskih kategorijah obstajajo ženski in moški modeli. Geometrija prvih je prilagojena kolesarkam in njihovim postavam, drugačni so tudi ženski sedeži. Z izjemami velja splošno pravilo, da če je znotraj neke kategorije koles izdelek lažji, je tudi dražji. Ne glede na to je pomembno, da je oprema vsaj približno izenačena, da ni npr. kvaliteten le zadnji menjalnik, ostalo kot npr. vzmetenje ali zavore, pa precej slabše.

Slovenija je bila vedno in je tudi zdaj kolesarska dežela. V mestih je za vse več ljudi kolesarjenje predvsem način prevoza, po drugi strani je to za hojo druga najbolj priljubljena športna panoga. Kljub težkim gospodarskim časom in nekaj manjši porabi imamo zato zelo razvejeno ponudbo različnih kategorij koles, nekaterih bolj, drugih manj uveljavljenih.

Tako kot skoraj povsod se gospodarska kriza kaže tudi pri prodaji koles na Slovenskem. Najboljši časi pred recesijo, ko smo na leto pokupili več kot 80 tisoč koles, so minili; v 2011. se je številka znižala na dobrih 60 tisoč, za lani uradnih podatkov še ni, a po nekaterih ocenah je bil trg na podobni ravni, morda le malo manjši. Ni pa v kolesarstvu takšne recesije, kot jo je mogoče čutiti kje drugje. Poleg tega velja, da je kolesarski trg ne glede na kupno moč odvisen še od enega dejavnika – vremena.

Ne glede na povedano velja, da je kolesarski trg v Sloveniji dokaj razvit; sicer pri nas ne dobite čisto vseh znamk in izdelkov, ki so dosegljivi na največjih trgih, a vseeno zelo veliko in večino najbolj pomembnih. Smo v kapitalizmu, kjer proizvajalci iščejo nove izdelke, podvrste, niše. V osnovi še naprej obstaja nekaj glavnih kategorij koles – gorska, mestna, trekinška, cestna –, med katerimi pa so nekatere močno razčlenjene in se stikajo ali deloma prekrivajo z drugimi.

Zmagovalna so gorska

Še vedno se v Sloveniji proda največ gorskih koles, ki imajo mnoge podkategorije. Ne gre več le za delitev na gorska kolesa s sprednjim vzmetenjem in na polnovzmetena, temveč se slednja delijo glede na to, po kako zahtevnih terenih naj bi jih vozili. Morda najpomembnejša sveža novost na področju gorskih koles so izdelki z večjimi obroči: dosedanji dolgoletni standard 26-palcev so dopolnili večji obročniki s premerom 29 palcev, pri nekaterih proizvajalcih pa se je pojavila še vmesna kategorija 27,5 palca, oboje z namenom lažjega kotalenja in premagovanja ovir.

Skupina ki je zadnja leta relativno v zagonu, so cestna kolesa, t.i. »specialke«, kar je moč opaziti tudi na cestah, pa seveda po velikem številu različnih rekreativnih prireditev. Iz klasičnih »specialk« izhajajo tudi kolesa, ki jim pravijo ciklokros, a so prirejena slabšim podlagam. Podvrsta cestnih koles so v zadnjih letih po zasnovi sorodni bicikli, ki imajo ravna krmila in s tem nekoliko bolj sproščeno držo. Nekateri jim pravijo hibridi ali fitnes kolesa, a tako kot kolesa za ciklokros v prodaji ostajajo zelo drobna niša. Pomembna del trga so kolesa, ki jim proizvajalci pravijo trekinška. Na silo bi jih prevajali v potovalna kolesa, a so slednja v resnici nekaj čisto posebnega (kolesa, ki so sposobna prevažati večje tovore kolesarskih popotnikov in imajo zelo vzdržljive okvirje in opremo). Trekinška kolesa kot jih množično dojemamo pri nas, pa izstopajo z vsestranskostjo, saj jih je zaradi pnevmatik z nekoliko več profila ter sprednje vzmeti moč uporabljati za vožnjo po vsakodnevnih opravkih, med prostim časom pa za izlete, tudi če pod kolesom ni le asfalt.

Križarjenje po mestu

Predvsem za asfalt in naselja pa je še naprej dovolj velika ponudba mestnih koles. Cenovno so lahko zelo dostopna, čisto poceni pa niso več, ko gre za lepše oblikovan in izveden izdelek, pa naj bo to v izrazito modernem ali bolj klasičnem slogu. Ena bolj prodornih mestnih novosti so zadnja leta t. i. cruiserji, ki izstopajo z ležernim »retro« slogom; ta kolesa niso preveč okretna, a imajo naprej pomaknjena pedala, z njih se lažje sestopa, predvsem pa jih zelo opazite, kar je pogosto tudi namen.

Ob trekinških in mestnih kolesih je potrebno omeniti še kolesa, ki jim pomaga električni pogon, ki so prav tako različnih cenovnih kategorij, a se pri nas (še?) niso tako uveljavila kot ponekod v zahodni Evropi. Obstajajo tudi ponudniki, ki obstoječa kolesa predelajo v električna, vendar je pri slednjem verjetno pogoj, da je bicikel, ki se bo predelal, ustrezne zasnove in kvalitete. Še ena niša so zložljiva kolesa, ki jih je sicer moč opaziti, a bi težko rekli, da so pri nas množična, pa čeprav se zdijo ob dejstvu, da jih je moč hitro in dovolj enostavno zložiti v prtljažnik avtomobila ali odnesti na vlak oziroma avtobus, dovolj perspektivna.

Potem so še kolesa, ki bi jih lahko uvrstili v ozke subspecialnosti, npr. BMX izdelki za trike; bicikli, ki so umetelno prirejeni za vožnje tovorov in so lahko tudi tricikli; tandemi za dva kolesarja; kolesa s t. i. fiksnim prenosom, ki s seboj prinašajo posebno kulturo ... še kaj bi se našlo.

Niso pa niša otroška kolesa, sploh ne. Veliko različnih najdete pri naših prodajalcih: od prvih poganjalcev z 12-palčnimi kolesci; preko modelov, ki jih je moč, ko otrok zraste, iz poganjalca spremeniti v kolo s pedali: do mladinskih koles (cestnih, gorskih, mestnih..), z že konkretno velikimi 24-palčnimi obroči, ki so lahko po zunanji pojavi zelo podobni odraslim izdelkom.

Povprečna cena pri nas kupljenega bicikla ni visoka, saj je v ponudbi veliko nizkocenovnih izdelkov, še posebej tistih, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami veletrgovin. Mestna kolesa imajo v povprečju cene nekaj sto evrov, drugače je pri cestnih ali gorskih kolesih bolj priznanih znamk – tam se lahko dobro prodajajo kolesa v razponu med 800 do 1500 evri. Seveda pa je predvsem pri »specialkah in gorcih« v ponudbi še mnogokaj bistveno dražjega, vse tja do vrednosti manjšega avtomobila – še posebej, kadar so okvirji koles izdelani iz ogljikovih vlaken, nanje pa vgrajene najbolj kakovostne komponente.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se