Tiskane izdaje
Za skoraj tri in pol hektare zemljišč, grajsko poslopje in nekaj spremljajočih objektov hoče dobiti najmanj 2,23 milijona evrov. To je prvi spomenik državnega pomena, ki ga država prodaja, na seznamu za prodajo pa jih ima še kar nekaj. Prav kmalu bo na vrsti grad Viltuš v Selnici pri Mariboru in graščina Socka pri Vojniku.
Grad Borl je država že dvakrat poskušala oddati v najem, saj je nekaj resnih interesentov že imela. A je vedno postavila takšne pogoje, ki niso bili sprejemljivi za nikogar. Niti tokratni pogoji dražbe za Borl niso prav navdušujoči, saj se bo kupec obvezal, da bo do 2017. leta grad povsem obnovil, da bo v njem namenil del za javne prireditve, predvsem pa bo moral sam določiti namembnost gradu in pri tem upoštevati vse zahteve iz dveh konservatorskih programov. Dražba je bila razpisana konec decembra, tako da za vso zahtevno in obsežno dokumentacijo nima na voljo več kot mesec dni. Tako kratek rok pa v resnici le kaže, da država sploh ne ve, ali bi grad prodala ali ne, če resnim možnim kupcem ne da dovolj časa za pripravo. Že nekaj let v Halozah deluje posebno društvo za zaščito in obnovo gradu Borl in tudi to je ocenilo, da razpisana javna dražba najbrž ne bo prinesla novega lastnika gradu, saj so pogoji za nakup neugodni, zdaj pa je v Evropi naprodaj precej gradov, ki jih lastniki - primerljive z Borlom - ponujajo po nižjih cenah.
Če so še pred desetletji gradovi ponujali izvrstne ambiente za hotelske in turistične namene, se zdaj takšne dejavnosti iz gradov umikajo, ker ne zmorejo pokriti stroškov vzdrževanja in hkrati ostati konkurenčne. Zagotovo pa noben grad ne more obstati brez trdnega gospodarskega zaledja ali donosne dejavnosti. Borl bo tako že kmalu pokazal, ali so vladni načrti za prodajo gradov, graščin in celo ruševin sploh uresničljivi. Tudi če bodo, pa si z izkupičkom od njih državni proračun ne bo kaj veliko opomogel - gradovi lahko vanj prinesejo le nekaj nepomembnega drobiža.
