Tiskane izdaje
»Danes niso časi, ko bi se ženske lahko ločevale, če nimajo finančnega zaledja in pomoči družine,« pripoveduje mlada, izobražena, že dve leti ločena ženska z majhnim otrokom. Čeprav ni socialni problem – zasluži povprečno slovensko plačo –, se težko prebija. »Včasih razmišljam, da bi mi bilo laže, če bi bila na dnu družbene lestvice. Tako bi lahko zaprosila za socialno stanovanje, za otroške doklade, enkratno pomoč ...« nadaljuje svojo zgodbo, ki ni edina in govori o tem, da si v času gospodarske krize vse več zakoncev težko privošči ločitev.
Poleg že tako mučnih okoliščin razdora zakonske zveze in družine položaj ločencev otežujejo še mrtvilo na nepremičninskem trgu in razmere na trgu dela. Hišo ali stanovanje je težko prodati, kar razvezane partnerje marsikdaj sili, da si po ločitvi še vedno delijo streho nad glavo. »Takšnih zgodb, ko ločenci zaradi stanovanjske in finančne stiske ostajajo skupaj, je več. Praviloma to ni dobra rešitev, prodaja nepremičnine pod ceno pa tudi ne, saj ljudi spravi še v večjo stisko. Tudi če bi, recimo, bivšima zakoncema uspelo prodati nepremičnino, kupnina ponavadi ne zadošča za nakup dveh manjših, zato so prisiljeni v nadaljnje skupno življenje,« so povedali na centru za socialno delo (CSD) v Celju, kjer opažajo, da so v zadnjem času vzroki za razvezo zakonske zveze večkrat povezani z gospodarsko krizo in socialno stisko. »Ko eden od partnerjev izgubi službo, ko zaradi prezadolženosti propade podjetje in jim grozi, da bodo izgubili še zastavljeno nepremičnino, ko na koncu zmanjka celo za hrano ... Potem gredo stvari hitro navzdol,« so pojasnili in dodali, da to še zdaleč niso samo zgodbe ljudi s socialnega dna, ampak vse bolj tudi iz srednjega razreda.
»Operem mu in zlikam«
Tudi starejšemu upokojenskemu paru – razvezala sta se pred štirimi leti – ni uspelo prodati hiše, ki sta si jo zgradila na podeželju. »Cene za hišo so pri nas nizke. Tudi če bi našla kupca zanjo, s kupnino ne bi mogla kupiti dveh garsonjer. Tako živi on spodaj, jaz zgoraj. Tu in tam mu celo kaj skuham, operem in zlikam kakšno srajco, nič od tega pa ni obvezno,« je povedala gospa, pri sedemdesetih vdana v usodo: »Saj tako ali tako ne bom več dolgo.«
A glede na to, da se ljudje ločujejo zato, ker ne zmorejo več živeti drug ob drugem, je sprava pod prisilo še nadaljnjega (so)bivanja le redko mogoča.
Z lepilnim trakom
»Leta so minevala, prepiri so se vrstili vsak dan, mama je vmes spoznala novega partnerja, se za nekaj časa umaknila k njemu, a takrat ju je oče začel zalezovati, mu groziti zaradi ljubosumja. Mama ga je ovadila, dobil je pogojno kazen pod pogojem, da redno obiskuje psihiatra, in prepoved približevanja na manj kot 30 metrov. Sprašujem se, kako naj se to dosledno upošteva v isti hiši?! No, po nekaj letih jima je vendarle uspelo kolikor toliko civilizirano razdeliti si hišo, tako da oče zdaj stanuje v zgornjem delu, mama pa v spodnjem. Imata tudi ločeno gospodinjstvo, čeprav mama, ko ima dober dan, sem ter tja vseeno poskrbi tudi za očetovo perilo. Zdaj je bilo skoraj dve leti zatišja, pred kratkim pa je spet počilo iz meni neznanega razloga, a sem ju prosila, naj mene in moje družine ne nadlegujeta več, saj mi je dovolj zasliševanj oziroma pojasnjevanj policiji ter vabil na sodišča. Mama je vmes končala razmerje s svojim partnerjem in mislim, da se ne motim, ko trdim, da z očetom enostavno ne moreta drug brez drugega, drug z drugim pa tudi ne – očitno jima na neki bizaren način ustreza, da mučita drug drugega …«
Za otroke jih ne skrbi
A težave ločencev še zdaleč niso zgolj stanovanjske. Čedalje več je staršev, ki se ne znajo dogovoriti o skrbništvu nad otroki, zaradi gospodarske krize se marsikdo izogiba plačilu preživnine, dohodki enostarševskih družin včasih komaj zadoščajo za preživetje. »V letu dni sem se večkrat selila. Minuse prelagam z računa na račun, z novimi posojili poplačujem stara. Toliko skrbi imam s tem, da sploh nimam časa razmišljati, ali sem že prebrodila ločitveno krizo,« pripoveduje mlada ločenka. Na celjskem centru za socialno delo so potrdili, da se je problem razvezati, čeprav na mesec zaslužiš dobrega tisočaka. »S tem denarjem si razvezani zakonci težko plačajo najemnino za stanovanje, poravnajo stroške, plačajo preživnino in imajo še za kruh,« so povedali.
»Ko govorimo o razvezah, ne smemo pozabiti tudi na razpade zunajzakonskih skupnosti, ki jih je ravno toliko, če ne še več,« so opozorili na novomeškem centru za socialno delo in razložili, da se ob razdorih zunajzakonskih skupnosti velikokrat srečajo s partnerji, ki naredijo vse, da bi bila preživnina za otroke zgolj simbolična in še zdaleč ne v otrokovo korist. »Novost, ki jo prinaša gospodarska kriza, pa so razveze, ki so rešitev za davčne obveznosti samostojnih podjetnikov, ki so se znašli v finančnih težavah,« so povedali na novomeškem CSD. Tam pogosto, še posebno iz moških ust, slišijo: »Ko beda trka na vrata, ljubezen skače skozi okno.«
Tudi njihovi kolegi v Mariboru imajo precej dela predvsem na račun razpada zunajzakonskih skupnosti. »Čedalje več staršev je, ki pri nas poiščejo pomoč pri reševanju pomembnih vprašanj, povezanih z otroki. Zadnja tri leta opažamo, da je več stikov pod nadzorom, ki jih določi sodišče in so za nas vse večji problem. Lani je bilo teh primerov kar 135. Težava je, ker sodišče določi stike v prostorih centra za socialno delo brez predhodnega dogovora ali drugače od našega predloga, včasih celo zunaj poslovnega časa centra,« so povedali na centru za socialno delo v Mariboru.
»V najbolj nezavidljivem položaju pri ločitvah so vedno matere, ki jim sodišče praviloma dodeli skrb za otroke,« pravijo na celjskem centru za socialno delo. »Kako se posvetiti prav tako prizadetemu otroku, če še sebe ne najdeš?« se sprašuje mlada ločenka. V pomoč so ji družina in prijatelji. K sreči teh v času svojega nesrečnega zakona ni zanemarila.
Več preberite v pogovoru z družinsko terapevtko Saro Jerebic.
