Med Guinnessovimi rekorderji tudi Tina Maze

Potem ko je leta 1955 prvič izšla, je Guinnessova knjiga rekordov postala prava enciklopedija raznoraznih ekstremnih, dih jemljočih, nevsakdanjih, fascinantnih, enkratnih in neobičajnih rekordov z vsega sveta. Doslej so prodali več kot sto trideset milijonov izvodov, zato je to menda najbolje prodajana knjiga vseh časov. Izšla je že v sto državah in dvajsetih jezikih, televizijo Guinness World Records pa spremlja kar sedemsto petdeset milijonov gledalcev na leto.

Letos je komisija preučila in pregledala kar petdeset tisoč prijav in prošenj ter presojala, kateri rekordi se bodo uvrstili na prestižni seznam presežkov. Od vseh prijavljenih se je 5220 novim in izboljšanim uspelo prebiti skozi stroge postopke preverjanja. Med njimi je veliko takšnih, ki so osupnili svet. Skok z največje višine Felixa Baumgartnerja, najvišja živa ženska, ki meri 233,3 centimetra, pa najnižja živa ženska, visoka 62,8 centimetra. Najbolje prodajani strip X-Men 1, najstarejša papiga, to je 87-letna ara Poncho, najtesnejše bočno parkiranje, najhitreje popitih 200 mililitrov gorčice, največja steklenica viskija, najdaljša hoja po vrvi v visokih petah, največji izdelani mikrofon, dolg štiri metre in pol, največ žlic na telesu, največ zobotrebcev v bradi in številni drugi, včasih bizarni in osupljivi podvigi. Med izbranimi rekorderji je vsako leto tudi veliko Slovencev, ki s svojimi ekstremnimi idejami premikajo meje mogočega. V bogati in še obsežnejši Guinnessovi knjigi rekordov 2014 se je znašlo kar devetnajst slovenskih dosežkov in imen. Andrej Maver in Glasbena agencija GIG z največjo razglednico na svetu, Kraški gadje z največjo parado avtomobilov Alfa Romeo, 1137 harmonikarjev na največjem zborovanju harmonik, ekipa ARC Group Gorica, ki je izdelala največji natisnjeni koran s platnicami iz malahita in več kot sto dragimi kamni, ter ŠKD Boštanj z največjim in najvišjim kresom na svetu.

Največji, najdaljši, najnaj ...

Veliko slovenskih rekordov je tudi športnih in vzdržljivostnih. Matjaž Ferarič je v knjigo vpisan z največ osvojenimi naslovi svetovnega prvaka v natančnem pristajanju z jadralnim padalom posamično in ekipno, Petra Krausova Slivova z največ osvojenimi naslovi svetovne prvakinje v jadralnem padalstvu. Slovenija se je ekipno uvrstila na seznam z največ osvojenimi naslovi svetovnega prvaka v natančnem pristajanju z jadralnim padalom, dvojec Iztok Čop in Luka Špik z največ osvojenimi olimpijskimi medaljami v dvojnem dvojcu, šampijonka Tina Maze z največ točkami v sezoni svetovnega pokala v ženskem smučanju, Borij Levski z najdaljšim deskanjem po plavajoči rampi, Plesna šola Urška z največjo četvorko in 7244 udeleženimi plesalci, Marko Baloh z največjo prekolesarjeno razdaljo v dvanajstih in štiriindvajsetih urah, Martin Strel z novim plavalskim podvigom – najdaljšim plavalnim potovanjem, dolgim 5268 kilometrov po reki Amazonki, Tomaž Humar s prvim samostojnim vzponom na Anapurno 1 in Davo Karničar z najhitrejšim spustom s smučmi z Everesta.

Od razglednice do parade

V okviru lanskega novogoriškega festivala GOF sta Andrej Maver in Gregor Karer iz Glasbene agencije GIG 27. avgusta 2012 ustvarila največjo razglednico, ki se je z 52,48 kvadratnega metra vpisala v zgodovino. »Razmišljali smo, kako bi najbolje in najlepše prikazali Novo Gorico in jo postavili na zemljevid Slovenije in sveta. Dobili smo idejo, da bi ustvarili največjo razglednico. Šele pozneje smo pomislili, da bi z njo dejansko skušali naskočiti rekord, ki ga je do takrat imela nemška pošta. Razglednica je izdelana iz enega kosa, njen osrednji del pa je sestavljen iz valovitega kartona. Na sprednjem delu je natisnjena fotografija mesta, medtem ko je zadnji del identičen drugim običajnim razglednicam, le veliko večji je. Ima prostor za naslovnika, besedilo in znamko. Razglednico smo razstavili na osrednjem Bevkovem trgu in jo prek Pošte Slovenije uradno poslali županu Nove Gorice,« navdušeno pripoveduje Andrej, ki pravi, da je zdaj shranjena v skladišču in da jo bodo morda še kdaj razstavili.

Rekord so porušili tudi ljubitelji vozil Alfa Romeo z Gorjanskega. »Srečanja se je udeležilo kar 526 avtomobilov! Kolona alf je bila dolga približno 15 kilometrov in avtomobili so se drug za drugim peljali 31 minut. Vsako leto konec maja organiziramo srečanje, a tokrat smo bili še posebno presenečeni nad udeležbo. Na Kras so se pripeljali vozniki iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Švice, Nemčije in Francije,« je povedal eden od skupinskih rekorderjev Darij Piciga, član kluba ljubiteljev alf Kraški gadje. Bil je odgovoren za delo, povezano z organizacijo dokumentacije za Guinnessov rekord. »Pripraviti celoten dogodek je bil velik zalogaj. Treba je bilo slediti in zadostiti vsem strogim pravilom komisije, ki odloča o rekordu. Od začetka priprav do preverjanja dokumentacije in odobritve je minilo več mesecev. Naposled smo certifikat, ki velja kot potrdilo, le prejeli!«

Ni vedel, da je rekorder

Da je vpisan v knjigo rekordov, pa ni vedel športnik Matjaž Ferarič. »Vesel sem, da sem v knjigi naveden v družbi z drugimi uspešnimi športniki, a po pravici povedano, mi veliko več kot zapis v to knjigo pomenijo dosežki, ki jih dosegam na profesionalnem področju. Kljub vsemu upam, da bo zapis v knjigo Guinnessovih rekordov morda prinesel večjo prepoznavnost tega športa v javnosti,« je povedal jadralni padalec, ki je v desetih letih nabral dovolj naslovov svetovnega prvaka v natančnem pristajanju z jadralnim padalom za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Športni pedagog v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in vodja celjsko-koroške regije pri Specialni olimpijadi Sloveniji dodaja, da njegov naslednji športni cilj ni izboljšati zapisanega Guinnessovega rekorda, temveč braniti lansko zmago v svetovnem pokalu.