Milijonska kazen za (preveč) plodnega očeta

Ne glede na to, kakšna napetost vlada med Kitajsko in Japonsko, se v ozadju vojaškega prevladovanja in političnimi spletkami skriva preprost izračun. Izračun, sestavljen iz števila novorojenčkov v minulem letu in črte, ki spremlja demografska gibanja v obeh državah. In v tem izračunu Kitajska zmaguje brez orožja. Japonska pa izginja, in to brez zunanjih sovražnikov.

Ko so na Japonskem prešteli, da se je leta 2013 rodilo najmanj otrok v vseh letih po drugi svetovni vojni, na Kitajskem pa ocenili, da bo popuščanje glede omejevanja rojstev v naslednjih petih letih izzvalo manjši baby boom, je postalo japonskim strategom prihodnosti jasno, da so bombniki, letalonosilke in jedrske podmornice zgolj spremljajoča sredstva vnaprej izgubljene bitke. Vse resnejše zniževanje rodnosti v deželi vzhajajočega sonca se kaže v vseh vidikih njenega obstoja – od varnosti in socialne politike, pa vse do trgov, na katere lahko računajo v prihodnjih letih. Lani se je število prebivalcev Japonske zmanjšalo za 244.000 ljudi in, kot pričakujejo, se bo podoben trend nadaljeval še zelo dolgo. Dejstvo je, da je Japoncev že sedmo leto zapored čedalje manj. Ko se je v zadnjih minutah pred novim letom rodil še zadnji novorojenček v letu 2013, so izračunali, da se je v primerjavi z letom poprej v minulem letu rodilo kar 6000 manj otrok. Skupno 1,031.000 novorojenčkov je najmanjše število vse od leta 1899, ko so na Japonskem uvedli demografsko statistiko.

Hkrati je v deželi vzhajajočega sonca vse več tistih, ki so na koncu življenjske poti. Kot znamenje pospešenega staranja prebivalstva se je pojavilo število 1,275.000 umrlih leta 2013, kar je kar 19.000 več kot leto poprej.

Novorojenčki prinašajo optimizem

Ko se bo 31. januarja začelo leto konja, bo to globoko spoštovano horoskopsko znamenje dodatno pripomoglo k spreminjanju politike enega otroka na Kitajskem. Svetovni proizvajalci mleka v prahu, cepiv in vsega, kar spremlja rojevanje otrok, so se že z novim navdušenjem obrnili k tej državi. Novorojenčki so največji vir gospodarskega in strateškega optimizma v razmišljanjih o nadaljevanju tega stoletja in kitajska vlada ni razmišljala zgolj o pospešenem staranju v velikih mestih in občutnem pomanjkanju delovne sile v posameznih regijah, temveč se v prizadevanjih za povečanje domače porabe nadvse zaveda tudi tega, da povečanje družine pomeni še celo vrsto drugih stvari: včasih gre zgolj za nakup opreme za dojenčka, pogosto pa tudi za nakup novega stanovanja, ki ima eno sobo več, nakup novega avta s širšimi sedeži in vplačilo cele vrste zavarovanj, s katerimi poskušajo današnji Kitajci svojim potomcem zagotoviti bolj varno prihodnost.

Ko je vodstvo v Pekingu nekaj dni pred novim letom razglasilo spremembo politike rojstev in v zakonske predpise dodalo pravilo, da lahko imata zakonca, od katerih je vsaj eden edinec, dva otroka, so nemudoma izračunali, da to pomeni, da se bo vsako leto rodilo okoli dva milijona več otrok. Čeprav se je v anketi pokazalo, da bo popuščanje nadzora veljalo za okoli 20 milijonov parov in da jih je med njimi le nekaj več kot 60 odstotkov pripravljenih imeti še enega otroka, Kitajska pravzaprav nima težav z rodnostjo. Vprašanje je le, kako vzpostaviti pravo ravnovesje med podeželskim prebivalstvom, kjer so omejevanje rojstev že do zdaj kršili na vse mogoče načine, in mestnimi mladimi pari, ki o potomcih vse pogosteje razmišljajo s kalkulatorjem v roki.

Tako so med drugim izračunali, da znašajo stroški za enega otroka do trenutka, ko konča fakulteto, med 500.000 in 1,300.000 juanov (od 80.000 do 210.000 dolarjev), in to pod pogojem, da se otrok ne šola v tujini. Celo brez študija na tujih univerzah, zaradi katerega se lahko omenjeni znesek večkratno poveča, stroški, povezani z otrokom, pogosto presegajo povprečne prihodke Kitajcev, ki živijo v mestih, zato ti še pred otroško posteljico kupijo kalkulator in najprej izračunajo, koliko prihodkov na mesec potrebujejo, če se bodo odločili za povečanje družine.

Javno opravičilo uglednega režiserja

Prav zato se utegne zgoditi, da bodo popuščanje glede omejevanja rojstev najprej izkoristili bogati Kitajci, ki so sicer tudi do zdaj znali poiskati luknje v zakonu in imeli pogosto več kot enega otroka, in to kljub strogim kaznim, ki so bile predvidene za takšne prekoračitve. Državni mediji so prejšnji mesec objavili, da je moral slavni režiser Zhang Yimou plačati sedem milijonov juanov (1,2 milijona dolarjev) kazni, ker je imel s sedanjo ženo tri otroke. In čeprav se je še do nedavnega govorilo, da ga bo država še veliko huje udarila po žepu zaradi še štirih otrok, ki jih ima s prejšnjimi ženami, je zdaj videti, da je prišlo do nekakšnega sporazuma. Vlada ne bo vztrajala pri 26 milijonih dolarjev, ki mu jih je menda zaračunala za plačilo kazni, Zhang pa se bo za svoje očetovstvo brez meja javno opravičil.

Tako je moral režiser, ki so ga do nedavnega slavili kot junaka kitajskega kulturnega vzpona, mož, ki je režiral otvoritev pekinških olimpijskih iger leta 2008 in ki je bil leta 1992 nominiran za oskarja, časopisni agenciji Xinhua izjaviti, da iskreno obžaluje, da je padel pod vpliv svojih staršev, ki so ga vzgajali v tradicionalnem duhu in od sina pričakovali številno potomstvo. »Veliko truda in dobrih filmov je bilo treba, da si me ljudje zapomnijo, zdaj pa je vse to uničeno zaradi nedovoljenega števila otrok,« je dejal Zhang in poudaril, da se je »iz vsega tega nekaj naučil«, čeprav ni jasno, česa bi se lahko naučil, saj so otroci že rojeni, pa tudi kazen je že določena.

Čeprav je razkritje številnega potomstva 62-letnega režiserja znak, da zmanjševanje nadzora nad rojstvi še ne pomeni, da se država odreka načrtovanju družine, se Kitajska zaveda, da ima v svojem arzenalu še vedno demografsko orožje, s katerim je sposobna premagati skorajda vse tekmece v regiji. Po kitajski tradiciji se največ otrok rodi v letu zmaja, ker je to znamenje, ki spremlja najsposobnejše ljudi in najmočnejše osebnosti. Letu konja pa bo tokrat pomagala nova politika. In medtem ko velja to znamenje za zelo blagodejno, kar zadeva povečevanje družine, saj se otroci, rojeni v znamenju konja, ponašajo z živahnostjo, zvestobo in vzdržljivostjo, je za mnoge veliko bolj pomembno to, da je država sklenila vene svojega prebivalstva napolniti s svežo krvjo, zato zagotovo načrtuje tudi posojila za vse tiste državljane, ki se bodo odločili za drugega otroka. Majhna konjska tajnost se skriva v zapiskih pokojnega voditelja Mao Zedonga, ki je vedno računal na množico kot ključni dejavnik nepremagljivosti. »Nikoli ne smemo dovoliti, da nas Indija prehiti v številu prebivalstva,« je menda izjavil. Z Japonsko pa se nam tako ali tako ni treba bojevati, je menda govoril. Japonska se vojskuje sama s seboj, s tem ko počasi, a zagotovo izginja.