Mozartovo mesto že praznično

Adventno dogajanje v Salzburgu ni znano le pri naših severnih sosedih, temveč dober glas o njem seže tudi daleč prek meja. Da je predbožični čas tam res nekaj posebnega, pove že podatek, da imajo v decembru več gostov kot ob svetovno znanih festivalih, ki jih prirejajo v Mozartovem mestu.

Salzburg, zanimivo in prijetno mesto, ima žal tudi temačnejši del zgodovine. Med drugo svetovno vojno in po njej je bil precej razdejan, zato zdaj namesto originalov marsikje stojijo kopije, a kulturnozgodovinski objekti niso zaradi tega prav nič manj zanimivi. Mesto ima tako bogato preteklost, da jo je težko strniti v nekaj vrstic.

Zrak v Salzburgu že diši po kuhanem vinu in klobasicah. Klobase bosna so nadvse priljubljene in slastne. A da ne bo pomote, nimajo prav nobene zveze z Bosno. Gre za malo pikantnejše klobase, ki izvirajo iz Bolgarije. Ker pa bi si nemško govoreči ob izpeljanki iz pridevnika bolgarsko lomili jezik, so si zadevo olajšali in klobase pač poimenovali – bosna.

Od tradicije do modernosti

V prihodnjih tednih bo zlasti pestro na božičnih tržnicah. Takšnih lokacij je več, tako v samem središču mesta kot na obrobju, najbolj pa izstopa Salzburger Christkindlmarkt, ki obiskovalce navdušuje že dobrih 40 let. A je tudi za raznolikost poskrbljeno – medtem ko je kakšna tržnica bolj tradicionalno obarvana, se najdejo tudi modernejše in bolj umetniško navdihnjene (denimo adventna Anifer Waldklang), kjer ne odmevajo samo skladbe v stilu Jingle Bells ali Sveta noč. No, mimogrede, ste vedeli, da so to pesem prvič izvedli na božični večer leta 1818 v vasici blizu Salzburga? Stille Nacht, kakor se imenuje v izvirniku, je napisal mladi duhovnik Joseph Mohr, ki se je rodil in odraščal v Salzburgu. Originalni rokopis najslavnejše božične pesmi je žal izgubljen, zato pa v Salzburškem muzeju hranijo drug dokument, za katerega so ugotovili, da brez dvoma nosi Mohrov pečat.

Največji pečat je Salzburgu vseeno pustil Wolfgang Amadeus Mozart. O njegovi veličini ne gre izgubljati besed, se je pa čudežni deček tu rodil, ko je bilo mesto prestolnica neodvisne knezoškofovske države. Njegova rojstna hiša je znana, ve se tudi, da je umrl na Dunaju, a žal nihče ne ve, kje natančno je pokopan. Govori se, da je na salzburškem pokopališču pokopana njegova sestra. Dilemi, ali je to res njen grob, strokovnjaki še do danes niso prišli do dna. Je pa tamkajšnje pokopališče prestižno, saj si je treba leta vnaprej rezervirati želeni prostor za večni počitek in to seveda ni poceni.

Unescova dediščina

Kako izjemno je staro mestno središče Salzburga, pove že dejstvo, da ga je pod svoje okrilje vzel Unesco. To je zelo razveselilo zagovornike ohranjanja dediščine, saj imajo različne verige svetovno znanih prodajaln precej zvezane roke, ko odprejo butični salon ali trgovino v starem delu mesta. Tako sta si potrošniška miselnost in ohranjanje tradicije morala podati roko. Trgovin v starem delu je na pretek, a upoštevajo stroga merila, da s svojimi znaki ne kazijo podobe mesta. Iz starega jedra je speljana najstarejša vzpenjača v Avstriji iz leta 1892 (brez skrbi, zgrajena je bila res takrat, vendar je zdaj nova in sodobna) do utrdbe Hohensalzburg, simbola mesta, ki je največji ohranjeni grad v Srednji Evropi.

Če smo kratek potep po čarobnem mestu začeli s kopijami, ga vsaj končajmo z originalom. Če kje, potem boste prav v Salzburgu dobili resnično prave Mozartove kroglice, svetovno znane čokoladne sladice.