Na ljudsko potovanje z Zelenim Jurijem

Spevoples: Folklorna skupina Tine Rožanc na odru izvirno proslavila 65 let.

Objavljeno
10. maj 2014 22.49
ZELENI JURIJ
Mankica Kranjec, Nedelo
Mankica Kranjec, Nedelo

Več kot sto petdeset nastopajočih se je nocoj na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma poklonilo 65-letnici Folklorne skupine Tine Rožanc.

S spevoplesom Zeleni Jurij so folklorniki ob glasbeni spremljavi popeljali Zelenega Jurija na krožno pot po slovenskih pokrajinah. Muzikal po ljudskih motivih je združil tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, orkester petindvajsetih glasbenikov, 30-članski mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregorja Volka.

Z režiserjem predstave Klemenom Dovčem, predsednikom folklorne skupine Dejanom Štimpfljem in umetniško vodjo Ireno Han se v bližini dvorane, kjer se pripravljajo, srečam dan pred zadnjo skupno vajo. »Gre za nov poskus v ljudski umetnosti. Izbrali smo obliko muzikala, ki je v tujini že uveljavljen. Prav zaradi svoje izjemne zahtevnosti je za nas velik izziv. Toda ta forma in beseda ne zajameta vsega, kar naša predstava pomeni, zato smo morali poiskati besedo, ki jo bo natančneje opisala. In smo jo našli.

Beseda spevoples združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljenim poustvarjalcem – glasbenikom in plesalcem – na področju ljudske kulture omogoča širše polje ustvarjanja,« pove Dovč, ki priznava, da prejšnjo noč ni spal, ker je v mislih šestkrat preigral sto minut dolgo predstavo.

»Zelo sem samokritičen in imam zelo visoka pričakovanja. Čeprav tokrat sodelujem pri projektu kot režiser, bom na odru nastopil tudi kot glasbenik.« Pravi, da med vsemi, ki so sooblikovali predstavo, vlada izjem­no močna energija: »To ni projekt enega človeka, temveč desetine ljudi, ki soustvarjamo z velikim veseljem in s srcem, to pa občinstvo na naših nastopih gotovo čuti.«

On in njegova Mara

Prvi takšen poskus v Sloveniji je plod izčrpnega raziskovalnega dela folklorne skupine, ki je trajalo več mesecev. Z izvirnimi plesnimi, glasbenimi, oblačilnimi in glasbilnimi vire, povezanimi s sodobnimi idejami, želijo širšemu občinstvu predstaviti ljudsko izročilo v srčni in prisrčni obliki. Črpali so iz virov, ki so že zapisani, a so iz veliko odličnega gradiva vzeli le drobec. Osrednji lik predstave je Zeleni Jurij, ponekod poznan tudi kot Šenturij, Jurek, Jarilo ali Vestnik. »Z Zelenim Jurijem je povezanih nešteto zgodb in spevoples je naša interpretacija ene od njih,« razkrije sogovornik.

Med raziskovanjem so ugotovili, da je Zeleni Jurij v Sloveniji širše znan predvsem kot prinašalec pomladi, toda zanimivo je, da ni povezan le z Belo krajino, ampak njegova krožna pot teče po različnih slovenskih pokrajinah in celo po vseh štirih letnih časih. »Osrednje dogajanje je povezano z Jurijevo nesojeno ljubeznijo in sorodno dušo Maro, vpeta je tudi v različne plesne postavitve in glasbene medigre, občasno z zborovsko nadgradnjo,« zgodbo na kratko opiše režiser.

Najmlajša ima tri leta

»Ideja o spevoplesu je zorela približno leto dni. Tragičen dogodek in smrt člana, ki nam je bil velik navdih, pa je bil nekako povod, da sem se projekta tudi lotil,« pove Klemen Dovč, ki z ekipo intenzivno dela zadnje tri mesece. K sodelovanju je povabil oba solista, 30-članski zbor in tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc – otroško, mladinsko in veteransko skupino.

Najstarejši član šteje krepko čez osemdeset let, medtem ko ima najmlajša plesalka tri leta. »Najprej smo začrtali koncept, nato pa se začeli pripravljati. Plesni koraki so vpleteni v širšo zgodbo, koreografije pa se razlikujejo od programa, ki smo ga imeli prej,« povesta Irena Ham in Dejan Štimpfelj ter dodata, da so imeli vaje tudi trikrat na teden. »Ker gre za nekakšno potovanje po Sloveniji, so v predstavo vključeni plesi iz šestih različnih pokrajin. Tudi kostumi so raznoliki, dogajanje na odru pa ves čas zelo razgibano.«

Folklorna skupina Tine Rožanc spada med največje in najbolj kakovostne folklorne skupine v Sloveniji in Evropi, za svoje delo je prejela številna nacionalna priznanja in strokovne nagrade. Njeni člani si želijo, da bi s to predstavo pri ljudeh vzbudili več zanimanja za ljudsko izročilo.

»Vsak od nas se je že srečal ljudsko uspavanko, izštevanko, plesom ali zgodbo, toda ustvarjalci si želimo, da bi ljudska kultura ostala živa,« poudari Dovč, ki se z ljudsko glasbo ukvarja že petnajst let. Dodaja, da je predstava primerna za različne generacije gledalcev. »Tudi tisti, ki folkloro stereotipizirajo, lahko v tej predstavi vidijo, kaj je pravzaprav folklora. Želimo si, da bi spevoples Zeleni Jurij presegel njene okvire in da bi ga lahko predstavili še drugod po Sloveniji, morda tudi na festivalih doma in v tujini.«