Neli Rep, zdraviteljica: Kozmos deluje z matematično natančnostjo

Karmična diagnostika ljudem pomaga živeti tako, da ne ustvarjajo karme.

Objavljeno
05. julij 2014 19.15
Katja Golob
Katja Golob
»Duša, ko se spusti nazaj v materijo, izgubi spomin. Ne spominja se več, a teren ima pripravljen z vsem, kar potrebuje, da se lahko osvobodi ujetosti v preteklost. Vsi smo popolni, vsi pa imamo tudi svoj paket, v katerem nosimo s sabo vse vzorce, pomanjkljivosti, vse, s čimer se je treba soočiti, to predelati,« pravi Neli Rep, karmična terapevtka.

Kako bi nekomu razložili, kaj je karmična diagnostika in s čim se ukvarjate?

Že sama karmična diagnostika pove, s čim se ukvarjam – s karmo. Karmo si ustvarjamo sami, kadar naša dejanja, misli, prepričanja niso v skladu z našo pravo naravo, s tem, kar smo v resnici. Mi smo ljubezen, radost, mir, svetloba, resnica ... Torej, če nekoga prizadenemo, prizadenemo sebe in drugega; če se jezimo, obsojamo, moraliziramo, sebi tako povzročamo karmo. Karmična diagnostika je razumevanje življenja, nič drugega, človeku pomaga razumeti, da na njegovo življenje, ujetost, trpljenje in vse drugo deluje skupek več dejavnikov, skozi katere lahko spozna resnico o sebi. Pove nam, kako pravilno živeti, da ne ustvarjaš karme, da ostaneš zdrav, srečen, miren in da bodo tvoji potomci zdravi. Ko dojamemo, da smo niz dogodkov v spirali časa in prostora, se nam odpre popolnoma nov pogled na življenje in lekcije, ki jih dobivamo. Bolj lahko razumemo, zakaj se nam dogajajo neke težave, čeprav smo prepričani, da živimo moralno in da smo pošteni. Lahko da je tako v tem življenju, vendar na nas vplivajo tudi zapisi preteklih življenj in naših prednikov. Karmična diagnostika je izjemno učinkovita metoda, ker lahko z njo natančno diagnosticiramo vzroke za nastale težave in jih transformiramo, sprostimo informacijsko-energijski skupek, ki povzroča blokado, na zavestni ali/in podzavestni ravni.

Rekli ste: pravilno živeti. Kaj to pomeni?

V mojem svetu, govorim seveda metaforično, ni nič prav in narobe, ni pravilnega in nepravilnega; je samo to, kar je, in kot človek se poskušaš približati tistemu, kar v resnici si. Življenje je v resnici spoznavanje samega sebe, vseh vzporednih življenj in resničnosti skozi naloge, odnose, preizkušnje, s katerimi se srečuješ vsak dan, na vsakem koraku. Nenehno smo v procesu ustvarjanja. To ne pomeni »pravilno živeti« – bistveno je, da se je treba nenehno zavedati, da vsak trenutek kreiramo svojo sedanjost in prihodnost. Ko se drugače, z večjim zavedanjem odzovemo na travmatično situacijo, na travmatičen odnos, lahko spreminjamo tudi svojo preteklost oziroma podobne travmatične vzorce v paralelnem življenju. Vemo, da moramo razloge za bolezni, nesreče in težave iskati v svojem škodljivem delovanju, razmišljanju in čustvovanju. Vse, kar smo povzročili s svojim delovanjem, se nam vrne prek sistema samoregulacije biopolja ali mehanizma karme. Kar seješ, to žanješ! Če bomo sejali plevel, ne pričakujmo, da bomo pobirali jagode. Kozmos deluje z matematično natančnostjo (nasmeh).

Kaj pa, če svojih vzorcev, napak ne zmoreš prepoznati sam?

Vsak se lahko zave svojih napak, če je le dovolj iskren do sebe. Vse, kar nas moti pri drugem, nam pove, da imamo enak problem v sebi. Tako se lahko zavemo svojih težav. Pri ozaveščanju lahko pomagajo tudi terapevti. Prepričana sem, da v trenutku, ko smo pripravljeni, lahko v naše življenje stopi prav tisti človek, ki ga potrebujemo, da z njegovo pomočjo predelamo določeno lekcijo. Pa naj bo to terapevt, partner, prijatelj, nekdo, ki te obsoja, vsakdo je lahko tvoj učitelj.

Kako se sploh urimo v načinu mišljenja, v obvladovanju uma, čustvenih izbruhov, čustev, kot so bes, ljubosumje, jeza?

Najprej moram vedeti, kaj sploh počnem narobe, da lahko to popravim. Na primer, ko se jezim in vem, da jeza ustvarja tisto linijo razvoja dogodkov, ki zame ni optimalna, torej tisto, čemur pravimo »negativna karma«. Jeza je največji strup, mojstri jo imenujejo bolezen uma, ker gre za delovanje iz ega. Jeza je posledica nesprejemanja realnosti, ljudi, situacij, sistemov, vsega, kar nas obkroža. Najprej se moramo torej začeti ukvarjati s tem, zakaj se jezimo, bojimo, trpimo, zakaj smo žalostni ali užaljeni. Navadno se jezimo, ko življenje, ljudje, situacije, sistemi … niso v skladu z našimi pričakovanji in potrebami. Življenje nas uči, da sprejmemo lekcije takšne, kot so, in spremenimo sebe.

Smo Slovenci jezen narod?

Ta energijska struktura ljudi ali kolektivna zavest se po mojem mnenju počasi izboljšuje. Ljudje so se začeli zavedati, kaj jim povzroča težave, začeli so delati premike v svoji zavesti in zavedanju. Sicer pa vsi vemo, da je tipičen slovenski značaj nagnjen h kritiki: ta potreba po kritiziranju, obrekovanju, pritoževanju je gotovo zelo poudarjena. Hkrati z njo pa opažam nekakšno pasivnost, strah pred korakom naprej. Torej: raje kritika drugih, kot da bi stvari spremenili pri sebi. Zelo tipično. Vsekakor preveč težimo k popolnosti na vseh področjih in to prenašamo tudi na svoje otroke. Odvisnost od biti popoln, biti uspešen, biti najboljši je krč, ki ovira najbolj naravni tok biti to, kar smo. Ljubezen!

Ali obstaja idealna dežela za razvoj posameznika?

Vsaka dežela, v katero smo se rodili, je idealna in popolna za naš razvoj. Lahko se zgodi, da nekdo, rojen v Sloveniji, svoj razcvet doživi drugje, a tudi to je del njegove poti. Vsa Zemlja je učni poligon: v Ameriki se imamo priložnost osvobajati ujetosti v odvisnost od materialnosti, v Koreji krutosti, pri nas v Sloveniji pa samodestruktivnosti, kot da smo v različnih učilnicah. Vse, kar se nam v življenju dogaja, so lekcije, ki jih potrebujemo, da lahko razrešimo svojo ujetost. Sem smo prišli zaradi svoje duše, da bo bolj (po)polna, da bo čim več doživela, ne pa da bomo do skrajnosti razvijali ego in se vedli, kot da smo na dopustu. Mislim, da vsi vidimo, kam to pelje. Zdi se, da svet, ki ga dojemamo, razpada na kosce, vse nas je začelo siliti, da se vrnemo k sebi. Začuti se, poglej človeka, ki trpi, ne pojdi mimo, bodi sočuten.

Vaš naziv je terapevtka karmične diagnostike. So tudi ljudje, ki vam pravijo jasnovidka. Vas to moti?

Mene moti zelo malo stvari (nasmešek). To je samo napačna interpretacija. Jaz ne gledam v prihodnost. Prihodnost je tukaj in zdaj. Ustvarjava jo ta trenutek. Svoje zaznave, sposobnosti uporabljam za to, da pomagam ljudem, ne za vedeževanje. Zakaj bi sploh kdo hotel pogledati v prihod­nost, če mu lahko ponudimo znanje, da si prihodnost ustvarjamo v tem trenutku, ko se moramo biti priprav­ljeni soočiti sami s seboj, prepoznati ujetosti, da lahko naložimo nove programe in opustimo stare? Povem, kot je, ničesar ne zavijam v celofan, kar je ljudem blazno všeč.

Kakšni ste bili kot otrok?

Čisto normalen otrok sem bila, igrala sem se z vrstniki, skakala po gozdu, lovila ribe. Večino otroštva sem preživela v bližnjem Retovju s svojimi prijatelji. Običajen otrok, le da sem svet razumela drugače. Vedela sem, da nismo to, kar mislimo, da smo, ker sem vedno čutila božansko iskro (Boga) v sebi, in tam notri v srcu je bila resnica drugačna od resnice, ki jo živimo.

Kako ste razvijali svoje talente?

Nisem se veliko ukvarjala s tem, ker je bilo zame vse to samoumevno. Ni bilo treba raziskovati, kar se mi je potrdilo tudi ob zunajtelesni izkušnji, ki sem jo imela, ko sem življenje opazovala v drugem stanju zavedanja. Potem se je začelo moje potovanje duhovnega bujenja, hotela sem prebrati vse knjige, ki so obstajale, šla sem na regresijo, preprosto sem morala ugotoviti, kako naj uporabim te svoje sposobnosti. Poiskala sem učitelja Marjana Ogorevca, ker nisem natančno vedela, kaj naj počnem s temi zaznavami, in se začela izobraževati na področju karmične diagnostike. Pridobila sem veliko znanja, kako varno vstopati v biopolje človeka, o etiki in kako po­iskati globlje vzroke za težave.

Kakšne metode uporabljate pri delu?

Specifičnost te metode je v tem, da z vpogledom v biopolje posameznika poiščeš vzroke za težave, ki lahko izvirajo tudi iz življenja naših prednikov, naših preteklih življenj, vsega, kar se je dogajalo med bivanjem v maternici in doživljanjem našega življenja. S to metodo razrešimo vzroke, s tem pa se vključijo prej blokirane energijske strukture. Spremenimo se osebnostno, saj po takšni obravnavi gledamo na življenje drugače.

Kaj ste se v tem času naučili o sebi?

Naučila sem se, da je življenje zelo preprosto, da ni tako resno, kot ga vidimo. Nanj gledam tako, kot da gledam film, v katerem imam svojo vlogo, jo odigram in grem naprej v drug film in dobim novo vlogo. Zelo zabavno, če si dovoliš živeti na takšen način.

Kako izklopite, odklopite?

Z božanskim daljincem (smeh). Veste, tega niti v sanjah ne bi delala, če ne bi tega počela z veliko ljubezni do ljudi. Da, po svetovanjih nisem utrujena, samo srečna sem in grem kuhat kosilo. Nič ni treba narediti, jaz samo živim. Duhovnost je življenje. Živim, resnično živim, predvsem sprejemam vse, kar mi življenje ponudi. Največji izziv kot otroku mi je bil sprejemati ta nori svet, dokler nisem spoznala, da ni nič tako, da ni nič zares in da je to vse predvsem velika iluzija. Treba je samo izstopiti iz prevladujočega razmišljanja množice in biti to, kar si. Najtežja stvar in hkrati najbolj preprosta.

Torej zdajle ne vidite skozme?

Ne (nasmešek). Z leti sem se seveda morala naučiti, kako vključiti in izključiti te, kako naj rečem, hipersenzorične sposobnosti.

Ste tudi mama štirih otrok.

Moja naloga je, da sem mama in da otroke pripravim na življenje. To pomeni, da jim želim dajati tisto, kar otroci potrebujejo, da jih znam zavarovati in podpreti, kadar to potrebujejo, da jih znam razumeti, tudi kadar jih nosi po svoje, da jih znam pravilno usmeriti, da jim predvsem dovolim, da so, kar so, in ne tisto, kar bi jaz hotela, da so. Kar tudi zame ni vedno lahko (nasmešek). Hočem spoznati svoje otroke, želim spoznati duše, ki so me izbrale za mamo. Zabava me, ko otroka vprašam, kakšna je bila ocena v šoli, pa reče, da je dobil štirico, ker »vem«, da je ni dobil. Pa mu odgovorim, da štirica gotovo ni bila, morda bolj trojka, celo dvojka, in se smejimo. Tako prikupno včasih potvorijo resnico, ker vedo, da mi je ne morejo skriti, samo zvito me preizkušajo. Zelo sem ponosna na svoje otroke, ker so tako iskreni, sočutni, spoštljivi in topli.

Ampak kdaj čisto po zemeljsko ponorite?

Ne, ne, nič ne norim (smeh). Se pa zgodi, da dvignem glas, tudi razjezim se, kadar je to res potrebno. Včasih z jezo postavim mejo ljudem, ki ne razumejo drugače in se je treba postaviti zase tudi na tak način.

Ali zato na svojih predavanjih poudarjate, da ste še vedno učenka?

Saj sem, ker je moj učitelj življenje, in se bom učila, dokler bom na tem svetu. Jaz se učim in nisem, ne morem in nočem biti učitelj. Želim samo pomagati razumeti ljudem, da ugotovijo, da je pravi učitelj v našem srcu. Rada delim znanje z ljudmi, zato sem odprla tudi šolo karmične diagnostike. Podlaga je bilo teoretično znanje, dopolnjeno s praktičnimi izkušnjami. Program je namenjen ljudem s posebnim potencialom za čutenje in prepoznavanje energij, sposobnostjo empatije in komunikacije z osebami, ki imajo težave, in vsem tistim, katerih delo je povezano z različnimi oblikami izobraževanja, usposabljanja in vzgojnega usmerjanja otrok in odraslih.

Kaj bi sporočili bralcem?

Živite življenje tako, kot vam govori srce. Ljubite, ker ste ljubezen, in ne ukvarjajte se s stvarmi, ki niso živ­ljenjskega pomena.