O hrani je treba misliti dobro!

Dr. John Fielder je žilav možic, močnega glasu, nižje rasti in prodornih modrih oči. Je Avstralec, govori pa, po lastnih besedah, »angleško angleščino«. Ni ga ravno lahko razumeti. Morda tudi zato, ker so njegove misli pogosto precej izzivalne, nenavadne. V 82 letih življenja je na svoji poti pustil močne sledi pri zdravljenju ljudi, zemlje in ozaveščanju o zdravi prehrani. Je diplomirani naturopat, kiropraktik in homeopat ter ekološki kmetovalec.

Večina vsega, kar je Fielder izjavil ali dokazal, je bila desetletja pred časom. Od tod tudi manjša težava pri sprejemanju njegovega znanja ali sporočil. Ko je kupil Farmo – pisalo se je leto 1967 – in se lotil ekološkega kmetovanja, mešanice permakulture in bio­dinamike, pozneje pa začel tudi zdraviti, mi za besedo ekološko še vedeli nismo. Tudi njegovi sosedje so takrat svojo zemljo napadali z neznanskimi količinami kemikalij. Kmalu je dojel, da če s kmetijsko kemijo zastrupljajo reke in lahko uničijo koralni greben, pridelki in zastrup­ljena voda škodujejo tudi ljudem. Ko mu je večina kmetov priznala, da tistega, kar pridelajo na poljih, sami ne jedo, je odločitev dozorela. Fielder ni imel starih staršev, ki bi ga učili o kmetovanju »po starem«, niti sosedov, ki bi kaj vedeli o čem takem. Zdrave, ekološke kulture takrat niti tam ni bilo.

Vse to je čisti strup!

Ni človek, ki bi se rad prerekal. Kar verjame in kar pove, pa je odločno. Kot pribito. Ni dvoma niti diskusije. Ves čas poudarja: »Karkoli rečem ali trdim, sem preveril na svoji koži. Ali pri ljudeh, ki sem jih zdravil. Tudi o kmetovanju ne mlatim prazne slame, ampak sem pobral ogromno pridelka in videl tudi veliko tistega, ki je šel v nič. Če nekaj poznam samo teoretično, recimo iz knjig, tega ne razglašam kot svoje znanje ali na glas. Raje molčim!« Nedvomno močne besede. Podobno kot njegovi napotki glede naše prehrane ali dela z zemljo.

Jedli naj bi čim bolj surovo zelen­javo in sadje, nobenih žit, od mlečnih izdelkov kefir, skuto, jogurte, vse strogo nepasterizirano. Pasterizirane mlečne izdelke bi morali po njegovem v trgovinah zaobiti, kakor da jih sploh ni. Podobno velja za žita in sladkor. Ne bi jih smeli jesti, ker jih ne prebavljamo, kot bi jih morali. Kategorično doda: »To je vse čisti strup!« Naše telo teh živil pogosto ne »prepozna« kot hrano. Podobno kot ne industrijsko pripravljenih obrokov. A ni zagovornik samo vegetarijanstva. Njemu pač ustreza, ljudje pa smo si različni. Vendar če že jemo meso, naj bo čim bolj surovo. Tudi jajca naj bi uživali samo surova, in to samo rumenjake.

Pri njih, v Avstraliji, kos mesa obesijo in ga pustijo sušiti na zraku. Nobenih soli ali konzervansov. Čez nekaj časa obrežejo gnijoče, fermentirane dele in pojedo samo sredico.

Čim bolj presno!

Za veganstvo trdi, da je izjemno škod­ljivo. Ne sicer na kratki rok, ampak po vseh izkušnjah, ki jih ima, gre proces takole: »Prva tri leta se človek počuti čedalje bolje, skoraj odlično. Potem sledita dve leti, ko je še v redu, stanje se vzdržuje, potem pa se začne nekako dveletni zdrs v počut­ju, in če ne spremenimo prehrane, v najslabšem sledi smrt. Skozi moje roke je šlo veliko novorojenčkov veganov, ki so imeli že ob rojstvu poškodovane možgane!« Kratka izjava, ki je ni želel več komentirati. Verjemi ali pozabi. Tak je njegov pristop k učenju.

S sinovoma se glede prehrane ne prepira. Jesta »junkfood«, ob tem ga boli srce, a svojega pogleda jima ne vsiljuje. Pač pa se morajo njegovega pravila uživanja čim bolj presne hrane držati vsi delavci in obiskovalci na Farmi. Nobene izjeme ne dopušča. Na začudeno vprašanje ene od gospa med predavanjem v Naklem, češ ali jih silite delati na kmetiji kar brez mesa, je hudomušno odgovoril: »Stavim lahko, da jaz, ki sem dosti starejši od vas, delam dlje in hitreje kot vi, četudi ne jem mesa ...« Na njegov močni glas ni bilo ugovora iz dvorane. Ko pa je povzel še svoj dnevni urnik, ni bilo nobenega dvoma več. Možak je izjemno vitalen.

Soje niti sovražniku!?

Delovni dan se zanj začne ob petih zjutraj in uro, dve presedi za računalnikom. Kolikor je že elektronske pošte in podobnega »dela«, vedno konča ob sedmih. Za tisti dan je dovolj. Potem dela na kmetiji ali pri novi hiši (kmetijo in hišo mu je uničil požar) do enajstih, ko gre k reki, ki jo ima na posestvu, plavat. To je zanj prha in higiena hkrati. Ob enih je za vse na Farmi kosilo, ki ga največkrat pripravi sam ali pa mu drugi pomagajo samo toliko, da se naučijo pripravljati tako vrsto hrane. Tudi posodo pomije sam, saj pomivalnega stroja ni! Do dveh ima siesto in do štirih posvete z obiskovalci (pacienti, čeprav jim ne reče tako). Ob četrt na peto spet pridejo vsi v kuhinjo, kjer si vsak posebej, samo zase, naredi solato. Ob tem poteka tudi učenje priprave hrane ali preprostega kuhanja.

Jedo, kar pridelajo na Farmi; paradižnik, različne vrste zelene solate, kumare, radič, zeleno, kitajsko zelje in tropsko sadje. Njihova prehrana je laktovegetarijanska. Žit načeloma v njej ni. Z leti je spoznal, da so ljudje bistveno bolj zdravi in se bolje počutijo brez njih. Če že, jih uporabljajo v majhnih količinah in vedno jih zmeljejo sami, preden jih uporabijo. Pira je v redu, fižol sprejemljiv, soje naj ne jemo. »Tudi sovražniku je ne bi dal,« je izjavil.

Surova hrana se v želodcu bolje predela, manj stresna je za telo. Vsekakor pa uporablja za zdravljenje nadzorovan post, ki ga izvaja tudi pri otrocih.

Ne zdravim, jaz učim

Zvečer se vrstijo predavanja za goste, ki so prišli na Farmo po zdravje. Dobijo ga – v 90 odstotkih, po Fielderjevih besedah – že samo s tem, da je okoli njih tišina, nobene elektrike, stresa, ob rednem dnevnem gibanju, ko morajo plavati v bližnjem jezeru, in ker jedo samo zdravo, organsko pridelano hrano. Želi, da ljudje sami spoznajo, kaj jim je dobro in kaj ne, da ohranijo ta občutek, tudi ko se vrnejo v civilizacijo.

Zanimivo, da ne dopušča uporabe kozmetike ali mil in podobnega. »Za ljudi je to morda najteže sprejemljivo. Še posebno ker sta po dva v apartmajih skupaj.« Ne, ni zloben ali hudoben. Ljudem želi samo omogočiti povezavo z naravo in samimi seboj. »Moram jim razbiti vse navade. Jaz ne zdravim. Jaz učim. Beseda doktor v resnici izhaja iz besede učitelj. Ljudem pomagam spoznati življenje po naravnih zakonih in v ritmu narave. Tako najdejo svoj lastni ritem, svoje lastno znanje. To pa je skrito v telesu in telo se potem samo ozdravi. To je moj učinek (zdravljenja). Medicina ne zdravi. Medicina napada obolele dele, ne zagotavlja pa celostnosti. To zmore samo telo vsakega posameznika!« je še enkrat poudaril.

Ob vsem tem ni odveč dodati, da je tudi voditelj treh radijskih oddaj (nekoč štirih) na glavni regionalni radijski postaji Cairn 1. Kdaj najde čas, ne vem.

O hrani mislimo dobro

Fielder ne ovinkari pri razlagi. Za njim je 50 let zdravljenja z naturopatijo, s približno 52 pacienti na leto. Število obiskovalcev je natančno določeno in njihov čas bivanja na Farmi prav tako. Tu pa je tudi veliko drugih, ki jih je zdravil v navadnih ordinacijah.

Poleg tega ima študente – v svoji šoli Academy of Natural Living (spada med t. i. internetne univerze) – z vsega sveta. Če pa želi kdo delati kot zdravilec naturopat profesionalno, mora prebiti na njegovi Farmi vsaj šest mesecev, da z njim opravi še individualne terapije in vsa učenja.

Za dr. Johnom Fielderjem je tudi 40 let dela na ekološki kmetiji. Za kmečka opravila nimajo mehanizacije, razen treh kosilnic. Majhnih. Najmanjša je nitna. Za podrast in manjše grmičevje. To je vse. Za delo pa najame največ pet ljudi. Toda posestvo se razteza na 111 hektarih, kar ni čisto majčkena reč, kajne?!

Zanimivo je tudi, da ne popije ravno veliko tekočine. »Pojem toliko svežega, da ne potrebujem vode ali čajev. Zato skoraj nič ne pijem.« In na vprašanje, ali med vsakoletnim dvomesečnim potovanjem po svetu kaj pogreša domače pridelke in ali mu uspe kupiti dovolj ekološko pridelane hrane po svetovnih supermarketih: »Ne kompliciram. O hrani ne smemo misliti, da je nekaj dobro in nekaj slabo. Vsaka hrana, ki ni industrijsko predelana ali zastrupljena, je dobra, če o njej mislimo dobro!«

Čista glava, brez strahu

Podobno, samo z glavo in malo »pomoči«, je že številne ozdravil astme. Preprosto življenje, gibanje, presna hrana in nekaj posta (če je sploh potrebno), pravilno učenje dihanja, posebno izdiha, ko pride napad, je osnova. Po napadu je treba tudi čim prej ogreti telo. Veliko obleke in hiter sprehod ali vroča prha. V savno nikakor! A prvi pogoj je »čista glava«, brez strahu, in ne jemanje zdravil. »Ko prenesemo prvi napad brez zdravil, nam je potem laže. Ljudi zato pogosto učim, kako se prenese napad.«

Pri sebi je odpravil posledice močne zastrupitve ob poškodbi, ko ga je povozil traktor, in raka spodnje čeljusti. Zdravi tudi živali. Trdi, da je ljudsko izročilo še kako pomembno, saj so tako rekoč vse vraže znanstveno potrjene. »Vedno pa je treba dvomiti o znanosti. Na primer, znanost verjame, da ve vse o morski vodi. Zakaj pa se potem ribe ne strinjajo in vse poginejo v umetni morski vodi? Ali kako lahko tako zagovarjajo pasterizacijo mleka, ko pa so sami dokazali, da teliček, ki pije pasterizirano mleko mame krave, po dveh mesecih pogine!?« Podobne trditve iz dr. Fielderja kar vrejo.

Zavedam se, da bo tole branje marsikoga razburilo. Marsikaj, kar trdi Avstralec, je v popolnem nasprotju s tistim, kar nas uči »stroka« ali je javno potrjeno. A že najnovejše zapovedi zdravega prehranjevanja, ki prihajajo iz največjih središč nutricio­nizma po svetu, potrjujejo njegov pristop. Glede kmetovanja smo lahko samo tiho. Na svoj naravni način je v ne ravno idealnih razmerah pridelal ogromno. In vedno je bil pred časom. Zato dopuščam možnost, da se ne moti. Morda samo čas ali naša zavest še nista zrela za vse to ...