Od oblikovalca oblekic za barbiko do obetavnega snovalca vrhunske mode

Inovativnost, kreativnost in svežina zamisli je bila skupna točka modnih stvaritev oblikovalcev mlajše generacije z oddelka za tekstilstvo ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete (NTF), ki so se predstavili v Centru urbane kulture Kino Šiška na zaključnem modnem dogodku.

Bodoči obikovalci so v sodelovanju z mentorji pripravili modno revijo Krila / Wings, ki povzema delo celotnega študijskega leta, hkrati pa predstavlja smernice v razmišljanju mladih ustvarjalcev. Dan pred velikim dogodkom sem se srečala s Petrom Movrinom, ki je lani na fakulteti diplomiral, letos pa nadaljuje podiplomski študij na oddelku za oblikovanje tekstilij in oblačil.

Zmotila sem ga med delom, a si je vseeno vzel čas za klepet ob kavi v središču Ljubljane. Na najino srečanje je prišel ekstravagantno oblečen. »Nikoli ne nosim svojih oblek. Nisem tip za oblačila, ki jih ustvarjam, toda vedno nosim kose slovenskih oblikovalcev – Almire Sadar, Nataše Peršuh, Zorana Garevskega in stvaritve kolegov iz kolektiva Squat.« Čeprav s svojim delom nikoli ne želi šokirati ljudi, pa so njegove kolekcije vedno drugačne in predstavitve na modnih revijah nekaj posebnega. Priprave na zaključno modno revijo fakultete so bile zadnje dni v polnem teku. Letos so študentje ustvarjali na temo krila. V kolekcijah oblačil, tekstilij in modnih dodatkov so razvijali ideje, ki pripovedujejo o vsem, kar nam daje krila. Navdih so iskali v umetnosti, glasbi, osebnih ujetostih, preseganju mej. Peter ga je našel v korejskem filmu The Housemaid režiserja Im Sang-soo-ja. Odločil se je za moško kolekcijo, ki je zanj povsem neznačilna. »Uporabil sem sladoledne barve – belo, roza, modro in rumeno ter jih nadgradil z zlato. Kolekcija je sveža in malce humorna. Poimenoval sem jo Blowjob in manekeni v oblačilih delujejo kot lutke. Tudi kolekcije mojih kolegov so odlične. Letos izstopajo oblačila Jane Zornik in krojaško dodelana, ki jih je predstavila Marija Zajc Jašovec, izkazala se je tudi Aleksandra Rakič.«

Želel je postati kuhar

»Vedno mi zmanjkuje časa in včasih si želim, da bi končal teden dni pred modno revijo in imel čas spreminjati kolekcijo po mili volji, a na žalost se ne izide vedno tako,« se nasmehne med sproščenim pogovorom. Beseda nanese na prve spomine, ki jih ima iz otroštva in so povezani z oblikovanjem. Izhaja iz družine mesarjev, a potem ko si je kot otrok najprej želel postati kuhar in cvetličar, je bila ena njegovih otroških želja postati prav oblikovalec. Prekinil je družinsko tradicijo in se vpisal na NTF. Skoraj z nostalgijo se spominja, kako je ustvarjal za barbike, ki jih je sosedama iz Nemčije nosila babica. »Oblekice barbik so se mi zdele vedno kičaste in rad sem ustvarjal po svojem okusu. Bil sem njihov garderober in to se mi je zdelo zares imenitno!« Ljubiteljici mode sta bili tudi Petrovi sestrični, ki sta odhajali po nakupih v Italijo, modo pa sta mu približali tudi babici, ki sta v svojih omarah vedno imeli lepe kose oblačil. Skice, ki so nastale na začetku njegovega ustvarjanja, še vedno hrani njegova mama. »Ona skrbno arhivira moje delo. Ko pogledam takratne ideje, bi včasih kar zakričal, saj se mi nekatere kolekcije zdijo obupne. A vseeno skice kažejo, kako sem se razvijal, spreminjal, napredoval in rasel s časom,« pravi simpatični mladenič.

Študij ga je izoblikoval

O svojem študiju na naravoslovnotehniški fakulteti zelo rad govori. »Formalno izobrazbo oblikovalec vsekakor mora imeti! Znanje, ki sem ga dobil, je dobra podlaga za moje ustvarjanje. Naši profesorji so zares odlični. Niso le predavatelji, temveč uspešni slovenski oblikovalci z dobrimi referencami v tujini – Almira Sadar, Karin Košak, Elena Fajt in Nataša Peršuh so le nekatere med njimi. Od njih sem se ogromno naučil.« Tekstil mu pomeni veliko, zato ni nenavadno, da je za enega svojih projektov ustvaril polsteno obleko. »V Kočevju, kjer sem odraščal, je veliko ovčjerejcev in po striženju ovac ostane veliko odpadnega materiala, ki ga ne porabijo. Volna slovenskih ovac je zelo uporabna in kakovostna, a na žalost zelo podcenjena. Zato sem ta material uporabil pri svojem oblikovanju in iz volnenih kosmičev ustvaril oblačilo.« Za omenjeni projekt – polstena obleka je doživela izjemen odmev in je med drugim dve leti gostovala po svetovnih modnih prestolnicah – je Peter prejel najvišjo nagrado za trajnostni razvoj družbe Republike Slovenije, Lidewij Edelkoort, ki v svetu modnega oblikovanja velja za priznano iskalko talentov, pa ga je uvrstila med 40 perspektivnih modnih ustvarjalcev. Ko ga povprašam, koliko ur je preživel v predavalnicah in delavnicah ob šivalnih strojih in ustvarjal kroje, se pošali: »Verjetno sem na naši fakulteti že fosil, saj je bilo v vsako delo, ki sem se ga lotil, vloženih že veliko ur. V vsakem kosu je čustveni del mene. Vsak kos poskušam narediti poseben in drugačen od drugih. Kupec mora čutiti, da je oblikovalec v izdelek vložil energijo in mu dal svoj pečat.«

Mednarodno sodelovanje

Peter, ki pri svojih 26 letih niza uspeh za uspehom, pravi, da so nagrade potrditev njegovega kreativnega dela. Zmagal je na natečajih Elle in Coca Cola Light, prejel pohvalo za posebne dosežke Arte Creative na fakulteti, kjer študira, razstavljal v Muzeju dizajna v okviru nizozemskega tedna oblikovanja v Eindhovnu, s kolekcijo Rexona Crystal je bil eden od treh zmagovalcev. S kolekcijo Neimena pa se je uvrstil med 50 polfinalistov na 4. natečaju Mango Fashion Award 2011, ki je eden najprestižnejših na področju modnega oblikovanja. Prav ta kolekcija je bila tudi njegovo diplomsko delo. Temeljila je na bosanski tradiciji in zanjo pravi, da je »potešila ljubiteljice mode, ki imajo rade močan avtorski pečat oblikovalca. Gre za oblačila, ki jih uporabnica ne zavrže, temveč podari svoji hčerki. Tradicija se ohranja, oblačila pa se prenašajo iz generacije v generacijo.« Mladi oblikovalec bi se po končanem študiju v Sloveniji seveda rad preizkusil tudi v tujini. Če bo šlo vse po načrtih, bo kmalu odšel v London na priznano fakulteto Central Saint Martins. London ni le modna prestolnica, temveč bi za mladega slovenskega oblikovalca lahko pomenil tudi odskočno desko v svet, kjer se nadeja, da bi oblikoval za slavne ali celo za kraljevo družino. K sodelovanju so ga namreč pred kratkim povabili stilisti Pippe Middleton, mlajše sestre Catherine, vojvodinje Cambriške. »Res je, Pippin tim stilistov me spremlja že nekaj časa. V Veliko Britanijo sem poslal nekaj svojih izdelkov in zdaj čakam njihov odgovor,« je še malo skrivnosten.