Odpadki niso smeti, temveč vir surovin

Ločevanje na samem izvoru nastanka odpadka je velikega pomena.

Objavljeno
24. avgust 2013 19.10
Ju. P., kronika
Ju. P., kronika

Zmotno je mnenje, da so odpadki smeti. Odpadki so vir surovin, zato je treba z njimi pravilno ravnati. Izjemno pomembno je pravilno ločevanje že pri izvoru nastanka odpadkov. Tako se odpadki, kolikor je najbolj mogoče, znova uporabijo. O tem novem pristopu ravnanja z odpadki je bila sprejeta tudi evropska okvirna direktiva. Države članice, med katerimi je tudi Slovenija, morajo sprejeti ukrepe o čim večji ponovni porabi odpadkov.

Pravilno ločevanje odpadkov tam, kjer nastanejo, znatno pripomore k njihovi pripravi za recikliranje ali energetsko predelavo. V okviru direktive je določena petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki, ki je sicer razdeljena na dva temeljna dela: na del brez odpadkov in na del, v katerem odpadki že nastanejo. Na najvišji stopnji je preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova ponovna uporaba. Zatem je del, pri katerem odpadki že nastanejo in so najpomembnejši recikliranje in druge predelave, na samem koncu pa je odstranjevanje odpadkov, ki je najmanj zaželeno. Skupni cilj je oblikovati »družbo recikliranja«, ki uporablja odpadke kot vir in stalno stremi k minimaliziranju njihovega nastajanja.

V hierarhiji ravnanja z odpadki je v delu, ko odpadki še ne nastanejo, na drugem mestu ponovna uporaba. Njen smisel je, da tistega, česar ne potrebujemo več, ne odvržemo, ampak skušamo znova uporabiti. Če izdelka ne zavržemo, obenem tudi ne zavržemo virov, ki so bili porabljeni za njegov nastanek. To pomeni, da ta izdelek uporabi nekdo drug, lahko pa ga predelamo, da zaživi kot nov izdelek z novo uporabno vrednostjo. Izdelkov, ki jih lahko spet uporabimo, je veliko. Znova se lahko uporabijo oblačila, čevlji, posteljnina, gospodinjski aparati, pohištvo, avtomobili, kontejnerji, gume …

Včasih so se s tem bolj ukvarjali umetniki, navdušenci in ljudje, ki si niso mogli privoščiti novega, danes pa to postaja smernica in včasih celo industrija, kot denimo pri preurejanju odsluženih ladijskih kontejnerjev. Včasih so jih razgradili in razrezali za staro železo, danes pa iz njih nastajajo nakupovalni centri, trgovine, knjižnice, luksuzni domovi, serijske bivalne enote in podobno.

Zanimiva je na primer trgovina Puma City, ki so jo izdelali iz predelanih starih ladijskih kontejnerjev, in se s tovorno ladjo seli v različna mesta po svetu. Še ene zanimive rešitve so se domislili pri italijanskem proizvajalcu kave Illy. Na zunaj zarjaveli kontejnerji razkrijejo vso svojo privlačnost notranjosti, šele ko se razprejo. Illy jih namreč uporablja kot kioske, v katerih strežejo kavo in so kot pravi saloni modernega pohištva.

S predelavo in ponovno uporabo že odsluženih stvari se zmanjša potreba po primarnih surovinah. V potrošniški družbi, kjer stvari izgubljajo vrednost že takoj, ko pridejo na trg, sta predelava in ponovna uporaba velikega pomena. Predelani izdelki tako zaživijo v novi podobi in namesto na smetišču pristanejo v novem domu, lahko pa se sami uporabljajo kot nov dom, kot so to denimo predelani odsluženi kontejnerji. Vsako odsluženo stvar tako lahko še enkrat uporabimo, potrebno je le nekaj domišljije in iznajdljivosti.