Peklenski tek z Danom Brownom

Pisateljevanje Dana Browna je podrejeno filmskosti dogajanja, zato snemanje Inferna, tretjega filma po njegovih romanih, po Angelih in demonih in Da Vincijevi šifri, že poteka. Uganke in skrivnosti ter leseno šarmerstvo strokovnjaka za simbole profesorja Roberta Langdona, ki ga v filmih prepričljivo upodablja Tom Hanks, so njihova skupna točka. Langdon rad razvozlava starodavne skrivnosti in občasno reši svet. Taka usoda ga čaka tudi v Infernu, ki se večinoma dogaja v Firencah, mestu, ki je svetu dalo renesanso in pogled od boga preusmerilo na človeka.

Inferno je četrta knjiga, v kateri nastopa Robert Langdon, harvardski univerzitetni profesor verske ikonologije in simbolike. Priimek je dobil po Johnu Langdonu, ameriškem grafičnem oblikovalcu, slikarju in mojstru ambigramov – enega je naredil za zadnji glasbeni album Dana Brow­na Angels & Demons in pisatelj ga je pozneje uporabil v romanu Angeli in demoni. Ambigram je grafično narisana beseda, ki je enaka svoji zrcalni ali zavrteni podobi, ni pa nujno, da je palindrom, torej beseda, ki se od začetka ali od konca bere enako.

Nedavno je pri Mladinski knjigi v prevodu Nataše Müller izšlo najnovejše delo Dana Browna. Inferno je bil v izvirniku objavljen že pred meseci, zdaj pa si sledijo izidi v različnih jezikih. V prvem tednu prodaje je že postal najbolj prodajana Brownova knjiga, saj so ga v vseh jezikih in različicah (tudi elektronski) prodali v več izvodih kot Da Vincijevo šifro. Že prejšnja knjiga Izgubljeni simbol (2009), ki je izšla šest let po uspešnici Da Vincijeva šifra, je bila nestrpno pričakovana. Na novo delo so Brownovi privrženci tokrat čakali le štiri leta.

Roman Da Vincijeva šifra, ki je bil prodan v 80 milijonih izvodov, je poskrbel za promocijo in dobro prodajo vseh Brownovnih knjig, tako da je bil Inferno pričakovana uspešnica že pred izidom.

Obdani s skrivnostmi

Dan Brown se je rodil 22. junija 1964, je najstarejši od treh otrok in je odraščal v Exeterju v ameriški zvezni državi New Hampshire. Družina je živela v študentskem kampusu Phillips Exeter, kjer je njegov oče Richard G. Brown poučeval matematiko. Oba njegova starša sta tudi pevca in glasbenika. Bila sta aktivna v cerkvenem zboru, oče kot zborovodja, mama kot organistka.

Pri Brownovih so ves čas kazali veliko zanimanje za skrivnosti in uganke, saj so bili otroci obkroženi z ugankami in številkami, prepletali so se matematika, glasba in literatura. Mladi Dan je ure in ure reševal anagrame, uganke in križanke. Otroci pa so naravnost oboževali iskanje zakladov, ki jih je pripravil njihov oče, ko so imeli rojstne dneve ali ob praznikih. Za božič jih pod jelko niso čakala darila, temveč le zemljevid z vrisanim zakladom in nekaj namigi, kje v hiši ali celo bližnji okolici naj iščejo.

Glede na družinsko naklonjenost glasbi je bilo logično, da si je mladi Dan Brown zaželel biti glasbena zvezda. Že kot študent je prepeval v pevskem zboru. Začel je snemati zvočne učinke na sintetizatorju in v samozaložbi izdal kaseto z otroškimi pesmimi SynthAnimals, s skladbami, kot sta Happy Frogs in Suzuki Elephants, in jo prodal v nekaj sto izvodih. Nato je ustanovil svojo glasbeno založbo Dalliance in leta 1990 izdal svoj glasbeni prvenec Perspective, ki ga je prav tako prodal v nekaj sto izvodih.

Namesto glasbe knjige

Nato se je leta 1991 preselil v Hollywood, da bi kariero nadaljeval kot pevec, skladatelj in pianist. Včlanil se je v National Academy of Song­writers in tam pogosto srečeval 12 let starejšo Blythe Newlon. Skupaj sta se kmalu vrnila v New Hampshire in se čez nekaj let poročila. Izdal je še dva albuma, in sicer 1993. album Dan Brown s skladbama, kot sta 976-Love in If You Believe in Love, ter naslednje leto še Angels & Demons. Na tem se pojavi ambigram Johna Langodna, ki ga je Brown pozneje uporabil v knjigi Angeli in demoni.

Vmes je očitno spoznal, da od njegove glasbene kariere ni dovolj kruha, zato je leta 1993 postal učitelj angleščine v domačem kampusu, kjer je odraščal. Na počitnicah na Tahitiju istega leta se je ob prebiranju romana Sidneyja Sheldona The Doomsday Conspiracy odločil, da bo postal pisatelj trilerjev. Takoj se je lotil prvenca Digitalna trdnjava in zgodbo postavil večinoma v Sevillo, kjer je bil leta 1985 študent. Drugo je že zgodovina.