Pismo iz Moskve: Gospodar morale in prstanov

V zadnjih dneh so šale na račun predsednika Putina spet preplavile ruske družbene medije. Odmeval je predvsem škandal, povezan z lastnikom New England Patriotsov Robertom Kraftom, ki je Putina obtožil, da mu je leta 2005 ukradel dragocen prstan, ki ga je dobil kot zmagovalec tekmovanja v ameriškem nogometu NFL. V Kremlju vztrajajo, da je šlo za darilo.

»Putin, tat!« so njegovi nasprotniki vzklikali med opozicijskimi demonstracijami, na katerih so protestirali zaradi domnevno ponarejenih rezultatov parlamentarnih in predsedniških volitev. Zdaj so dobili še en argument, da njihove obtožbe držijo. Vprašanje je samo, zakaj je Kraft o domnevni tatvini molčal kar osem let, z obtožbami pa je udaril ravno v času, ko se je Putin na Severnem Irskem srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Prvi se je v obrambo Putina postavil njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, ki je zatrdil, da je v Konstantinovskem dvorcu v Sankt Peterburgu na svoje oči videl, kako je Kraft v družbi z medijskim tajkunom Rupertom Murdochom prstan podaril Putinu. »Če Kraft tako zelo obžaluje svojo izgubo iz leta 2005, mu je predsednik pripravljen v dar poslati prstan v enaki vrednosti, ki ga lahko kupi z lastnim denarjem,« je bil sarkastičen Peskov. S tem je na Runetu sprožil pravi val ustvarjalnosti.

Ruske družbene medije so preplavile fotomontaže, na eni se Peskov sprašuje: »Sami razmislite, zakaj bi Putin ukradel prstan, ko ima na računih kar 500 milijard?« Na drugi je njegova domnevna spremljevalka, ritmična gimnastičarka Alina Kabajeva, ki svoji prijateljici po mobilnem telefonu radostno pove: »Še prstan mi je podaril.« Na tretji pa napovedovalka ruskega provladnega Prvega kanala, ki krajo 18 tisoč evrov vrednega prstana pripiše opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, proti kateremu prav zdaj poteka sodni proces zaradi domnevne poneverbe, sam pa vztraja, da gre za politični proces.

Samoumevna dragocena darila

Kritiki se sprašujejo, kako si Putin sploh lahko privošči nakup tako dragocenega prstana, če je lani njegova plača znašala 139 tisoč evrov, kar je celo manj od plače Peskova, ki prejme menda 272 tisoč evrov. Vsaj tako je pokazala napoved o dohodkih, ki so jo morali ruski uradniki lani oddati prvič. Njegovi nasprotniki si že dolgo neuspešno prizadevajo ugotoviti, ali predsednik sploh plačuje davke za svoje vile, jahte, letala in druga dragocena darila. Lani so objavili brošuro s popisom nepremičnin v njegovi lasti in drugega razkošja. Pri Ruleaksu, ruskem ekvivalentu razvpitega Wikileaksa, so prvi objavili fotografije domnevnega Putinovega dvorca ob Črnem morju, katerega gradnja je domnevno stala kar 800 tisoč evrov, v bližini francoskega Saint-Tropeza baje ima grad, v tujih časnikih pa je že dolgo mogoče brati o Putinovih nepremičninah v Italiji in Nemčiji, ki imajo menda na papirju druge lastnike.

»Putin je tako navajen na dragocena darila, da je prstan obdržal avtomatično, pa četudi mu ga je Kraft samo pokazal,« je prepričan Boris Nemcov, soavtor brošure o Putinovem bogastvu. V njej so popisali še njegovo zbirko ur v skupni vrednosti 378 tisoč evrov, ki so po trditvah predsedniške administracije v lasti Kremlja. Zastavlja se vprašanje, zakaj jih potem tako lahkomiselno podarja naprej, denimo tovarniškemu delavcu v Sibiriji, ki ga je nepričakovano razveselil s 4500 evrov vredno švicarsko uro, neposredno z zapestja pa je svojo uro snel in jo podaril najstniškemu vodiču med obiskom v gorovju Tuva.

Putinovi privrženci so še zdaj slepo prepričani, da je šlo za darilo, s katerim je darovalec izrazil naklonjenost do veličine Rusije in njenega voditelja. »Večina Rusov je ponudbo o kompenzaciji z drugim prstanom razumela kot gesto pravega in ponosnega moškega, ki je pohlepnemu bilijonarju pripravljen vrniti darilo, o katerem se je ta po osmih letih premislil,« je komentiral urednik ruske radijske postaje RNS. »Gospodar prstanov se požvižga na to, kaj si Rusi in zahod mislimo o njem. Obnaša se kot beloruski diktator Lukašenko, s to razliko, da ima naravne vire. Nedavna novica o njegovi ločitvi je še en dokaz, da je popolnoma prepričan o svoji moči. Pred tem si kot ideolog narodne morale ni drznil končati svojega zakona,« je komentiral znani satirik Viktor Šenderovič.

Putinova ločitev in angleščina

Poročnega prstana ne nosi več. Pravzaprav z Ljudmilo Putino v resnici nikoli nista bila zares poročena, saj si večne zvestobe nista obljubila v cerkvi, je Putin razkril med srečanjem z uslužbenci televizijske postaje RR. »Z Ljudmilo sva se odločila, da narodu poveva resnico. To je precej bolje kot nekaj skrivati,« je poudaril Putin, ki je s tem priznanjem samo še okrepil svojo priljubljenost. In to ne samo pri ženski publiki, ki si nadeja, da ga bo zdaj vendarle mogoče »ujeti«, ampak tudi med moškimi, ki ocenjujejo, da je s tem dejanjem samo še enkrat pokazal svojo možatost. Se bo zdaj vendarle poročil z Alino Kabajevo, ki mu je menda rodila že dva otroka? Se je odločil, da bo legaliziral svojega sina in ga imenoval za naslednika, tako kot je s svojim nezakonskim sinom Nikolajem ravnal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko? Kremeljski propagandisti za zdaj vztrajajo, da je predsednik poročen samo z državo.

Druga s Putinom povezana internetna uspešnica je nagovor organizatorjev razstave World Expo 2020, ko se je potrudil govoriti v angleščini. »Putin je preživel kap, zato s težavo govori po angleško,« je bil nesramen opozicijski voditelj Navalni, ljubljenec in ljubitelj angleško govorečih medijev, saj je izključno njim pripravljen dati intervju. Na posnetku je res opazno, da Putin s precejšnjim naporom govori angleško, vendar ni nič slabši, kot je bila v pogovoru za CNN slovenska premierka Alenka Bratušek. Z Rusijo imamo skupno še to, »da se tudi v Sloveniji elite niso zamenjale, kapitalizem pa so ustvarjali ljudje, podobni našim 'rdečim direktorjem',« je za ruski Forbes pred kratkim komentiral Peter Grišin iz ruske banke VTB. Včasih so zanimivi tudi pogledi od drugod, ne samo to, kar Slovenci sami mislimo o sebi. A kaj, ko so le redki ljkudje sposobni strpno prenesti pogled na tisto, kar vidijo v ogledalu.