Plečnikov biser na griču

Nedeljski izlet: Odkrivamo skrite kotičke z renaultom capturjem.

ned, 06.07.2014, 12:00

Vedno uporaben križanec

Renault captur združuje najboljše iz treh svetov: notranjo velikost enoprostorcev, značaj in čvrstost športnih terencev ter udobno dinamičnost družinskih kombilimuzin. Kot vsi športni terenci je tudi captur precej dvignjen od tal, ima velika kolesa in zaščitne obloge spodnjega dela karoserije. Iz sveta enoprostorcev prinaša zaupanje vzbujajoč višji položaj za volanom, velik prtljažnik, notranjo prilagodljivost in tritočkovna sidrišča isofix za otroške varnostne sedeže na sovoznikovem in obeh stranskih sedežih zadaj. Značilnosti družinske kombilimuzine so vgrajene v udobno podvozje, položaj za volanom pa je enako prijeten kot v limuzini.

Številne poti vodijo v Kamnik, a le ena nas nato mimo nekdanje smodnišnice pripelje do Zgornjih Stranj, bližnje vasice, kjer na griču stoji cerkev sv. Benedikta, cerkev s prav posebno zgodbo.

Katero pot boste izbrali do Kamnika, je stvar trenutnega navdiha. Ljubljančani jo lahko mahnemo po Dunajski skozi Črnuče, nato na trzinsko obvoznico in na njenem koncu zavijemo levo in smo kmalu v Kamniku. Štajerci lahko pri Vranskem zapustite avtocesto in zavijete proti Tuhinjski dolini ali pač nadaljujete skozi predor pod Trojanami in izberete izvoz pri Domžalah. Ko prispete v Kamnik, sledite kažipotom proti Kamniški Bistrici in na cilju, v Zgornjih Stranjah, boste po dobrih štirih kilometrih vožnje.

Ena zadnjih mojstrovin

Ko se približujete vasi, na levi strani ugledate cerkev, ki kraljuje na osamelem hribu. Tik pred koncem vasi glavna cesta proti Bistrici zavije desno čez most, vi pa nadaljujte naravnost, nato v križišču zavijte ostro levo in prispeli boste do parkirišča pod cerkvijo sv. Benedikta. Sedanjo podobo cerkve, ki stoji na vrhu griča, na pobočju katerega so si svoje zadnje počivališče uredili vaščani, je zasnoval vodilni mojster arhitekture na Slovenskem Jože Plečnik. A zgodba o cerkvici zavetnika graditeljev sv. Benedikta, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja, le ni tako enostavna.

Med vojno nemška utrdba

Ko je vihra druge svetovne vojne zašla v tiste kraje, so si Nemci iz cerkve naredili manjšo trdnjavo. Pod cerkvenim podom, ki so ga okrepili z betonom, so zgradili celo bunker. Po osvoboditvi je utrjena cerkev prišla v roke povojne oblasti, ki ni dovolila njene obnove. Vendar lokalni župnik, frančiškan Martin Perc, se ni dal in jo je skupaj z vaščani na skrivaj začel urejati. Kot lahko preberemo v različnih virih, je bila največji izziv prav betonska plošča, ki so jo ulili Nemci. Ker pa je bilo med vaščani kar nekaj izkušenih minerjev, ki so delali v kamniški smodnišnici, so se je lotili in uspelo jim je. Perc je oboževal Plečnikovo arhitekturo in je po njegovi učenki Majdi Nerima prosil mojstra, da bi pomagal pri obnovi. Plečnik se sprva ni odzval vabilu, zato je prve načrte za podaljšanje cerkve naredila Nerimova, pozneje, leta 1946, pa je mojster le prevzel obnovo in jo vodil vse do svoje smrti leta 1957. Posebnost cerkve je vsekakor krstilnica, ki jo je Plečnik uredil v prostoru pod zvonikom.

Marijine solze in Velika planina

V okolici Zgornjih Stranj najdemo še nekaj sakralnih objektov, recimo cerkvi sv. Primoža in sv. Petra na Primožu, pa cerkev sv. Lenarta v Zakalu. Vaščani bližnje Županje Njive pa so zelo ponosni na Marijino kapelico, v kateri Marija, če dovolj časa strmiš vanjo, potoči tudi kakšno solzico. Žal jokajoča Marija (še) ni postala novo Međugorje. Kakor koli že, po ogledu cerkvice in sprehodu po Zgornjih Stranjah se lahko podamo še globlje v nedrje Kamniško-Savinjskih Alp. Recimo dobrih šest kilometrov od vasi v smeri proti Kamniški Bistrici prispemo do parkirišča in spodnje postaje nihalke na Veliko planino. Ni kaj, avantura se lahko začne.

Prijavi sovražni govor