Po krivici zapostavljen poslovni model?

Kakšna bo usoda predloga za odkup in preoblikovanje Mercatorja v zadrugo Naš Mercator, še ni mogoče napovedati, a pobudniki so optimistični. Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva: »Zelo se trudimo, da bi nam uspelo. Doslej smo naleteli na pozitiven odziv. V tem tednu nas čakajo še pogovori z zaposlenimi in dobavitelji.«

Ekonomist Matej Lahovnik trdi, da je povsem nerealno, da bi zadružniki zbrali okrog tristo milijonov evrov, kot znaša tržna vrednost Mercatorja. »Ne smemo zanemariti, da imajo mnogi tudi zelo slabo izkušnjo z odprto javno ponudbo delnic NKBM, kjer so izgubili celoten finančni vložek. Vse pobude glede ustanovitve zadrug, pa naj gre za tisto, s katero so na zadružni način želeli kupiti časopis Večer ali Novoles ali pa mariborski Armal, so se končale tisti hip, ko so pobudniki morali zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Žal zaposleni teh finančnih sredstev navadno nimajo, svojega osebnega premoženja pa za pridobitev kreditov za tovrstne prevzeme razumljivo niso pripravljeni zastaviti. Finančno tveganje tovrstnega podviga bi bilo zanje preveliko,« je prepričan Matej Lahovnik.

Tadej Slapnik spomni, da Večeru ni uspelo, ker so o zadrugi razmišljali samo zaposleni. »V primeru Novolesa pa je zatajila država, ker še vedno nima modela, s katerim bi lahko podprla zadruge s poroštvi, ki so potrebna za pridobitev finančnih kreditov,« je povedal Tadej Slapnik, zagovornik zadružnega poslovnega modela. »Po krivici se ga predstavlja kot institucijo nekdanjega socialističnega sistema,« je opozoril, priznava pa, da se je v času socializma razvil tudi ne čisto pravi tip zadrug. »A te so zamrle. Problem pri nas je, da v zadnjih dvajsetih letih na tem področju nismo storili ničesar. Iz časa nekdanje Jugoslavije so ostale le kmetijsko-gozdarske zadruge, ki so danes med najštevilnejšimi in najmočnejšimi zadrugami v državi,« je pojasnil Slapnik.

Na vprašanje, ali je zadružni poslovni model prava rešitev za pogorišča velikih podjetij, Tadej Slapnik odgovarja: »Absolutno. Najmočnejše zadruge v Franciji, Španiji in Veliki Britaniji so nastale prav na pogoriščih velikih podjetij s ciljem, da ohranijo zdrava jedra. Samo v Franciji so na ta način ohranili po tisoč delovnih mest na leto.«

Nismo brez tradicije

»Zadružništvo ima v Sloveniji več kot 140 let dolgo tradicijo, v kateri je preživelo različne gospodarske in politične sisteme z različnimi, spreminjajočimi se stališči in pogosto nekoherentno politiko do zadrug,« so povedali na Zadružni zvezi Slovenije, ki združuje 64 kmetijskih in gozdarskih zadrug, dobrih 15.000 članov in tri tisoč zaposlenih. »Zadruge ustvarimo več kot 700 milijonov evrov prometa na leto. V zadnjih desetih letih smo v njih več kot podvojili promet, ki znaša v povprečju 9,5 milijona evrov na zadrugo. Pomembno je še to, da nenehno povečujemo tudi skupno premoženje zadrug, ki svojim članom zagotavljajo odkup in prodajo kmetijskih pridelkov, živine in mleka,« so pojasnili na Zadružni zvezi Slovenije, kjer so veseli, da se ta oblika povezovanja pojavlja tudi v nekmetijskih dejavnostih.

Na Zadružni zvezi Slovenije še spomnijo, da je cilj zadruge pomagati svojim članom doseči čim večji gospodarski učinek, ki ga zadruga omogoča z lažjim dostopom na trg in izkoriščanjem ugodnejših pogojev skupnega nastopa. Svojim članom zagotavlja tudi demokratično upravljanje po načelu enake glasovalne pravice, v nezadružnih organizacijah pa je glasovalna pravica odvisna od vloženega kapitala. »V praksi se je izkazalo, da je demokratično odločanje članov zadruge sicer počasnejše, vendar nekatere raziskave kažejo, da so poslovne odločitve prav zato bolj pretehtane in domišljene ter posledično manj tvegane kot v drugih gospodarskih organizacijah,« so še poudarili na Zadružni zvezi Slovenije.

Zadruga na zalogo

Letos spomladi so zadrugo ustanovili tudi ljubitelji golfa v Lipici. Marjan Habjan je povedal, da so to storili »na zalogo«, da bodo pripravljeni na državni razpis, na katerem se bodo potegovali za dolgoročni najem igrišča za golf, golfske hiše in bifeja. »Za zadrugo, in ne za klub smo se odločili zato, ker zadruge prednostno skrbijo za uresničevanje poslanstva in ciljev zadruge ter za dobro svojih članov, in ne zgolj za ustvarjanje presežkov v poslovanju. Prepričani smo, da bi s to obliko boljše upravljali golf v Lipici, kot se je upravljalo doslej,« je rekel Habjan. Zadruga Golf Lipica ima trenutno 22 zadružnikov, ki so podpisali pristopno izjavo in vplačali obvezen poslovni delež, za katerega so se sami dogovorili in znaša 500 evrov.

Slovenska zadružna zakonodaja ne omejuje zadrug na nekatere dejavnosti, zato lahko delujejo v vseh sektorjih. Imeti mora najmanj tri člane, navzgor pa število članstva ni omejeno. Članstvo je prostovoljno, izstop pa je mogoč kadar koli.