Podjetja in kreativci, združite se!

Kako združiti kreativno moč slovenskih ustvarjalcev in gospodarsko žilico domačih podjetij? Ta odgovor poskuša enkrat za vselej poiskati razstava Kreirajmo uporabno - uporabimo kreativo, sicer del projekta Zavoda lab laar in društva Škuc, katerega glavni namen je vzpostavitev povezovalne mreže med slovenskimi oblikovalci in gospodarstveniki. Razstava je na ogled v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije in na njej s svojimi izdelki sodeluje petnajst ustvarjalcev oziroma ustvarjalnih skupin.

Ravno to je namreč največja težava mladih kreativcev, ki imajo dobre ideje, nimajo pa marketinških in poslovnih orodij, kako se povezati z industrijo, so si edini slovenski rokodelci. Ob odprtju razstave je potekala zanimiva debata, na kateri so sodelovali Valentina Vovk iz Zavoda lab laar, Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog, Luka Piškorič, pobudnik projekta Coworking, Mitja Majcen, novi direktor podjetja Emo, in Milanka Fabjančič, ilustratorka in kreativni vodja blagovne znamke Ha Ha!, ki je za Emo ustvarila čajni set Daydreamer.

Ključno je sodelovanje

A najprej beseda ali dve o samem projektu. Gre za pilotni projekt, s katerim želijo spodbuditi povezovanje in razvoj poslovnih sodelovanj, saj so pobudniki prepričani, da je v Sloveniji veliko neizkoriščenega kreativnega potenciala, ki bi ga bilo izredno pametno uporabiti. Postavili so tudi spletno platformo, na kateri predstavljajo ustvarjalce, oblikovalce in druge kreativne glave. Podjetniki si lahko tam ogledajo njihove izdelke, dobijo njihove kontaktne podatke in tako morda poiščejo novega sodelavca, ki jim lahko pomaga pri izdelavi spletne strani ali zasnovi nove vizualne podobe kakšnega od njihovih izdelkov. In še mnogo več, seveda.

Kot je v petkovi razpravi poudaril Piškorič, je gospodarska kriza močno prizadela naročniške odnose med industrijo in kreativci. Tudi zato so pred tremi leti uvedli sistem coworking, saj je bilo vse bolj jasno, da je nujno medsebojno sodelovanje: »Kot mladi kreativec se moraš ukvarjati s trženjem, odnosi z javnostmi, vodenjem produkcije in seveda ustvarjanjem, zato je sodelovanje ključno.« Sprva se je sicer veliko govorilo, da je to v Sloveniji nemogoče, a se je k sreči pokazalo nasprotno. Ne le da so dokazali, da ni res, da pri nas vsak obdeluje le svoj vrtiček, povezali so jih skupni cilji in vrednote, ki jih zagovarjajo. Piškorič je izpostavil projekt Pop-up dom, ki so ga uspešno izpeljali v decembru, in napovedal februarsko odprtje kreativnega centra v Tobačni tovarni, ki ga bodo, čeprav bi v takšnem centru lahko našlo interes tudi mesto, vzpostavili v lastni režiji.

Mestna občina Ljubljana ima v lasti precej praznih prostorov (»V prsih kar zapeče, ko vidiš, koliko jih je in koliko potenciala imajo,« je pripomnila Vovkova), a so razpisi za najem precej neprijazni do tistih, ki so šele na začetku poti, so si bili edini vsi v prostoru, tako udeleženci debate kot poslušalci. In kako nagovoriti mesto, da to miselnost obrne na glavo in prepozna vrednost, ki jo ponujajo rokodelci in drugi kreativci? Bogataj je prepričan, da je eden od načinov tudi ozaveščanje tistih, ki o tem odločajo, kako nujno potrebni so takšni prostori. »V
Ljubljani imamo kup kulturnih centrov, kreativnega pa niti enega,« je poudaril Piškorič.

Prisluhnite rokodelcem!

Pa sklenimo z besedami, s katerimi podjetja in gospodarstvenike nagovarjajo na spletni strani Zavoda lab laar: »Prisluhnite rokodelcem, ko govorijo o svojem delu in poklicu, in razumeli boste, kako globoko so predani prepričanju in svoji umetnosti. Zanje to ni delo, temveč življenjsko prepričanje, strast in predanost, ki jih ohranja vitalne in jim je vedno znova izziv. Ne glede na to, od kod so, vsi delijo enako strast. Med njimi ni razlike v skrbnosti in ambiciji, s katerima pristopajo k svoji obrti in izdelavi unikatnih izdelkov. Tudi če se posvečajo oživljanju starih tehnik, imajo vsi rokodelci kreativno energijo, ki je iznajdljiva in ne pozna meja.«
Razstava bo na ogled do 14. februarja, približno takrat bo izšla tudi knjiga Delavnica, polna nereda, v kateri bo predstavljenih 33 portretov izbranih sodobnih slovenskih rokodelcev. Njena dodana vrednost bodo strokovna besedila strokovnjakov s področja etnologije in kulturne antropologije, ki vsako na svoj način in iz svojega zornega kota svoje vede razgrinjajo problematiko sodobnih rokodelcev v slovenskem prostoru.