Posadite si parfum

Aprila smo in gotovo je za vami že kakšno romanje v vrtni center. Ljudje kupujemo rastline večinoma z očmi, ki se hitro razveselijo bogastva barv, raznolikosti cvetov in lepe oblike. Ampak priznajmo si, spomine v nas večkrat budijo vonji in dišave. Kar pomislite: si cvetoč lipov drevored zapomnite po cvetovih ali po vonju? Danes vas bom poskušal navdušiti, da kupujte rastline tudi z nosom in za nos.

Sredina aprila je skrajni čas, ko še lahko na vrt sadimo drevesa, poleti cvetoče grmovnice, trajnice, dišavnice in okrasne trave. Še posebno letos moramo kar pohiteti, ker je tudi pomlad pohitela z bujno rastjo.

Slovenci imamo na splošno zelo radi enoletnice. Saj veste, to so tiste pisane in bujne sadike, ki jih vsako sezono pridno nosite domov, ponavadi kar v platojčkih, in jih skrbno sadite na predvrt in v posode, na balkone in grobove. Enkrat spomladi, potem poleti in še jeseni. Pa potem drugo leto spet znova. Vse lepo in prav, nekatere so res čudovite. Ko jih po sezoni odnesete na kompost, so lahko tudi malček koristne. Ste se mogoče kdaj vprašali, kako ekološka in sonaravna je njihova intenzivna pridelava v vrtnarijah, kako energijsko potratno je vsakoletno sajenje, koliko gnojila in vode, ponavadi kar pitne, porabite, da so bujno cvetoče in padajo v slapovih z balkonov? Na današnjo cvetno nedeljo bi vas torej rad navdušil za cvetoče trajnice in bujne grmovnice, ki vas bodo očarale s teksturo, barvami in predvsem vonjem v vseh sezonah, vsako leto znova. Posadili pa jih boste k sreči samo enkrat, saj jih je večina tudi nezahtevnih za vzgojo.

Tam, od koder piha

Pojdimo po vrsti – in za nosom. Zgodnjo dišečo pomlad smo že zdavnaj začeli z zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata), ki jo do konca meseca še lahko sadimo v zavetno toplo lego. Dnevi cvetenja so šteti okrasnemu ribezu (Ribes sanguineum), ki ga premalokrat na vrtovih. Najbrž vsi komaj čakamo neponovljivi vonj španskih bezgov (Syringa vulgaris) in potonik (Paeonia ssp.), v podrasti jim lahko pridružimo še šmarnice (Convallaria majalis). Si lahko predstavljate lepšo paleto barv in sladkastih vonjev? Se sprašujete, kam jih saditi? Preprosto. Imejte v mislih tiste dele vrta, kjer se največkrat zadržujete, tiste poti, ki so najbolj shojene, in tisto okno, ki je največkrat odprto. Ko zapiha, zmočite kazalec in ga pomolite v zrak, da boste laže ugotovili, v katere smeri največkrat pihajo sape skozi vaš vrt. Zakaj vam ne bi tudi veter nosil omamnih rožnih vonjav pod nos? Poznate majski vonj gorskega srobota (Clematis montana)? Mandlji in vanilja … Kot kaka fina sladica.

Zgodnje poletje se bohoti v nezahtevnih belih slapovih nepravega jasmina (Philadelphus coronarius). Nekaterim je vonj s pridihom pomaranč premočan, spet drugi ga vsako sezono težko čakamo. Če je leto tako, da zadiši skupaj z zgodnjimi dišečimi vrtnicami, je dovolj, da postavite ležalnik nekam v bližino in uživate. O dišečih vrtnicah je že veliko napisanega. Če želite, da vas objamejo njihovi sladkobni vonji, si omislite pergolo in jo zasadite s popenjavimi sortami. Čisto posebna je Rosa 'Veilchenblau' z bogato svežim vonjem po lipi in vijolicah, ki napolni zrak, sami vijoličasto modri cvetovi pa so skoraj brez vonja. Pri popenjavkah ne smemo pozabiti na glicinijo (Wisteria sinensis), ki diši po vanilji in jasminu. Zasadite jo lahko tudi ob osončeno mrežno ograjo.

O drevesih namenoma ne pišem, vendar ne morem mimo navadnega bezga (Sambucus nigra), v starih časih je vsak vrt imel vsaj enega, in rožnate robinije (Robinia pseudoacacia 'Casque Rouge'). Robinija ponavadi zacveti maja in odišavi zrak s svežim sadno-cvetličnim parfumom, bezeg dehti junija.

V poletni vročini, ko skoraj vsi obožujemo nezmotljivi vonj sivke (Lavandula angustifolia), manj pozornosti vzbudi mačja meta (Nepeta fassenii), ki ima zelo značilen zeliščno-sladek vonj. V bližino posadite čebulice orientalskih in drugih lilij (Lilium orientalis) in trajnice monardo (Monarda didyma), grozdasto plamenko v sortah (Phlox paniculata) ter zali kobulček (Astrantia major). Ne boste verjeli, kakšno kombinacijo vonjev boste ustvarili. Ob ograji na zelenjavnem vrtu pa vsaj enkrat poskusite z enoletnim sladkim grahorjem (Lathyrus odoratus), ne bo vam žal! S hrustljavimi omamno dišečimi cvetovi si okrasite malinov sorbet, cvetovi gojenih sort so pogosto najbolj šik v poročnih šopkih.

Jesenski medeni vonj širijo metuljniki (Buddleia davidii). Vsekakor pa jesen zaznamujejo čisto drugi vonji – sveže obrano sadje, stare sorte grozdja z izabelo na čelu in domača slivova marmelada s kutino … Pa ne zamerite mi tistih nekaj pikrih o enoletnicah na začetku. Bolj kot tiste vaše na vrtovih me motijo one na javnih površinah, v zgodovinskih parkovnih parterjih in na vedno bolj priljubljenih krožiščih.