Tiskane izdaje
O pridelavi rebule v neposredni bližini Višnjevika v Goriških brdih – da, prav tam, kjer so ta konec tedna pripravili praznik rebule in oljčnega olja – govori že zapis iz leta 1336. Brici še danes s prstom kažejo na takratno kupoprodajno pogodbo, ki govori o pridelavi »šestih veder rebule«, kjer je nekoč stal grad Rittersberg. Tudi avstrijski enološki kongres v Gorici leta 1891 je zelo obširno opisal rebulo in kot njeno predhodnico iz rimskih časov omenjal ime evola ali pravilno helvola. Rebula je v tistem času veljala za aristokracijo med vini, še danes pa mnogi hvalijo njeno prefinjeno vsestranskost. »Rebula je izziv za vinarje, da iz nje napravijo od penečih vin po šampanjski metodi do svežih in mirnih vin ter staranih in vin iz sušenega grozdja. Preprosto ji ne moremo odrediti le ene vloge. Včasih je spremljevalka, drugič ljubica in tretjič žena. A v vseh vlogah se zelo dobro znajde,« je prepričan Toni Gomišček, pisec in poznavalec.
Tudi priznani kuharski mojstri iz Slovenije in Italije – Janez Bratovž (Restavracija JB, Ljubljana), Andrea Canton (La Primula, San Quirino, Pordenone), Gabriella Cottali Devetak (Lokanda Devetak 1870, Vrh Svetega Mihaela), Tadej Gašparin (Restavracija Pikol, Nova Gorica), Alessandro Gavagna (Pri lovcu – Al Cacciatore, Subida), Valter Kramar (Restavracija Franko, Staro selo), Marco Roverato (La Montechia, Selvazzano Dentro, Padova) in Ami Scabar (restavracija Scabar, Trst) so v Brdih dokazali, da je mogoče pripraviti veliko odličnih jedi, h katerim se rebula lepo poda, pa naj gre za svinjino, ribe, morske sadeže, zelenjavne jedi ali sire ... Strokovnjaki sicer trdijo, da rebula največkrat nastopa kot sveže suho vino z nižjo vsebnostjo alkohola in rahlo višjo kislino. Zato tudi premore eleganco, prefinjenost ter prijetnost vonja in okusa. Odlikuje jo občutek svežine, kakovost in harmonija kislin pa ustvarjata živost in vabljivost vina. Sveža spominja na agrume, s staranjem pa se razvijejo zrelejše note in celo okus po cedri.
Aristokratsko vino
Ni torej naključje, da je rebula, ki so jo v preteklosti pili predvsem aristokratski sloji – po besedah zgodovinarke Tanje Gomiršek je namreč veljala za protokolarno vino –, imela letos že 14. leto zapored v Višnjeviku svoj praznik, na katerem že od začetka sodelujejo skoraj vsi vinarji iz Brd ter nekateri z obmejnega območja in iz Vipavske doline. Kakor pravi Vera Erzetič, predsednica Društva ljubiteljev rebule, so letos obiskovalcem ponudili že več kot sto vrst tega vina. Skupaj z oljčnim oljem jih je lepo dopolnilo kulinarično razvajanje za goste od blizu in daleč, poskrbeli pa so tudi za izobraževanje o povezavi rebule, oljčnega olja in zdrave prehrane ter predstavitev drugačnih načinov uporabe oljčnega olja, kot so mila, kreme in celo napitki. Čeprav so dogodek obiskale lokalne vinske kraljice in predstavile svoja vina, je tron pripadel kraljici rebule Jani Drnovšček in seveda njeni kraljičini rebuli ... Naj ob tem zapišemo še, da Brici razmišljajo o možnostih za zaščito rebule. Tudi to je namreč eden od ciljev projekta Rebolium – Rebula skozi čas, katerega nosilec je družba Sinefinis, ki jo vodita vinarja Matjaž Četrtič in Robert Prinčič v sodelovanju z Vinsko kletjo Goriška brda, občino Brda, Goriškim muzejem in Zavodom za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Kakor poudarja Četrtič, je širši cilj projekta promocija rebule in teritorija, ena specifičnejših nalog v njem pa analiza potenciala blagovne znamke rebula in možnosti za njeno zaščito. Projekt je podprl tudi evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
