»Pri petih letih so mi rekli, da nisem za glasbo«

Na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki je s svojim talentom navdušil mednarod­no žirijo. Urban Stanič je tisti fant, ki je v Kölnu s svojim prepričljivim klavirskim recitalom nedavno zasedel imenitno drugo mesto. Tako se je vpisal na elitni seznam najboljših mladih glasbenikov, ki jih na enem najpomembnejših mednarodnih tekmovanj v klasični glasbi izbirajo že od leta 1982.

Dijak Gimnazije Bežigrad, ki je pred nekaj dnevi dopolnil osemnajst let in letos končuje tretji letnik, je odpotoval v Nemčijo kot zmagovalec nacionalnega izbora v organizaciji uredništva glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Mednarodno tekmovanje, ki ga organizira Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj (EBU), katere članica je RTV Slovenija, je namenjeno najboljšim mladim glasbenikom, starim do 19 let. Ljubljančan, ki je v Köln odšel s profesorico Lidijo Malahotky Haas in urednico Danico Dolinar, vodjo slovenske delegacije, se je pomeril s trinajstimi vrstniki. Mednarodno žirijo, ki jih je ocenjevala, je sestavljalo pet priznanih glasbenih strokovnjakov in umetnikov, med katerimi je bil tudi slovenski dirigent in profesor Uroš Lajovic. Vsi tekmovalci so za predizbor pripravili recital, dolg petnajst minut, medtem ko so se na sklepnem večeru predstavili s petminutnim nastopom.

Govori svoj jezik

»Pet minut ni veliko in v teh kratkih petih minutah sem moral pokazati vse, kar znam,« z nasmeškom pove Urban. »Dobiti drugo nagrado je zares izvrstno! To tekmovanje si ogleda zelo veliko ljudi. Lepo je biti drugi, a še bolj pomembno je, da te spoznajo tuji glasbeniki, profesorji in druga strokovna javnost. Uspeh na tem tekmovanju je zelo dobra referenca za delo in študij naprej.« Rdeča nit tekmovanja je klasična glasba. Urban se je predstavil s skladbami iz treh različnih stilnih obdobij. »V finalu sem zaigral Chopinovo Veliko briljantno polonezo v Es-duru. Neverjetno je bilo igrati z odličnim orkestrom in dirigentom,« ponosno pove mladi pianist, ki pravi, da mu je klasična glasba zelo pri srcu. »Prav zaradi svoje zapletenosti je tako zanimiva. Všeč mi je, ker lahko glasbenik v melodijah pusti svoj pečat. Ker jo je tehnično zelo težko zaigrati, je prav to tisto, kar jo dela tako enkratno. Vedno mi je nov izziv.« Suvereno pove, da zelo rad nastopa pred velikim občinstvom in da se z glasbo pogovarja z njim: »Glasba niso le note na papirju. Z glasbo človek vedno nekaj pove. Morda v drugačnem jeziku in o drugačnih stvareh, a če dobro govori, ga poslušalec razume. Najlepše je takrat, ko s svojo interpretacijo pri ljudeh vzbudim čustva.«

Zavrnitev ga ni ustavila

Za klavir je prvič sedel pri treh letih. »Že pri dveh in pol sem bral in veliko reči me je zanimalo. Spomnim se, da mi je babica najprej kupila električni klavir. Rad sem se igral z različnimi zvoki, ki jih je oddajal,« Urban obuja zgodnje spomine. Vpisali so ga na Center za glasbeno izobraževanje Intermezzo in tam se je začel formalno izobraževati. »Doma so me vedno podpirali, a prepustili so mi tudi odločitev o tem, ali je glasba tisto, kar si zares želim. Na začetku sem imel nekaj smole. Šolo so po dveh letih zaprli, zato so me vpisali v nižjo glasbeno šolo v središču Ljubljane. Ko sem en razred končal, so mi učitelji rekli, da sem premlad in da nisem primeren za glasbo. Rekli so mi, da bi bilo bolje, da glasbo pustim,« z nasmeškom na obrazu opisuje svoje glasbene začetke. »Pol leta nisem igral, a vseeno sem si želel biti v stiku z glasbo in tako sem nadaljeval šolanje v zasebni šoli Tanje Žagar. Z osmimi leti sem se nato vpisal na nižjo glasbeno šolo Moste. Tudi tam nisem imel prav veliko sreče z učiteljicami, saj so se pogosto menjavale. Nato pa sem vendarle našel učiteljico, ki je v meni videla potencial, in pri njej sem ostal štiri leta,« pove dijak, ki vzporedno z obveznostmi na bežigrajski gimnaziji končuje tudi tretji letnik klavirja v razredu profesorice Lidije Malahotky Haas na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. »Najlažje vadim v šoli, ker imam mir in se lahko posvetim le glasbi. Za klavirjem sem štiri, pet, včasih tudi več ur na dan,« pove 18-letnik.

Prvak v logiki in šahu

»Kadar se intenzivno pripravljam na nastope ali tekmovanja, sem v šoli odsoten, toda to ni problem, ker vedno vse nadoknadim in profesorji to razumejo. Spodbujajo me tudi prijatelji in sošolci,« ponosno pove glasbenik, ki ga prav tako veseli šport. »Imam modri pas v judu. Rekreativno treniram od petega leta. Rad igram nogomet in berem. Pa z računalnikom se rad igram, a za to mi pogosto ostane le malo časa,« pripoveduje nadarjeni mladenič, ki je odličnemu drugemu mestu konec maja dodal še en uspeh. Preden je odšel v Nemčijo, je namreč nastopil na osmem mednarodnem tekmovanju mladih pianistov Zlatka Grgoševića v Zagrebu. Tam je med 130 pia­nisti prejel prvo nagrado v najvišji kategoriji in posebno nagrado Molly Joó - Mathé. In ne le v glasbi, izvrsten je tudi v logiki in šahu. »Bil sem državni prvak v šahu do dvanajst let in dokončano imam prvo šahovsko kategorijo. V logiki sem bil že štirikrat državni prvak, prav tako sem bil prvi v matematiki in drugi v fiziki,« skromno našteje odličnjak. Ko bo prihodnje leto maturiral, pa se želi ob študiju glasbe vzporedno vpisati še na študij matematike ali fizike.